Tavriski: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zapis časa
m vrnitev sprememb uporabnika 188.64.27.219 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 3: Vrstica 3:
'''Tavriski''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Tavrisci}}) so bili [[Kelti|keltsko]] [[pleme]], ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen [[Latobiski|Latobikov]], [[Jazi|Jazov]] in [[Varkiani|Varkianov]]), naseljenih v srednji in vzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], na severozahodu [[Hrvaška|Hrvaške]] ter na jugozahodu [[Madžarska|Madžarske]].
'''Tavriski''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Tavrisci}}) so bili [[Kelti|keltsko]] [[pleme]], ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen [[Latobiski|Latobikov]], [[Jazi|Jazov]] in [[Varkiani|Varkianov]]), naseljenih v srednji in vzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], na severozahodu [[Hrvaška|Hrvaške]] ter na jugozahodu [[Madžarska|Madžarske]].


Iz matičnega prostora v [[Galija|Galiji]] so se skupaj z [[Boji]] najverjetneje razselili v dveh valovih: eni čez [[Alpe]] v [[Italija|Italijo]] (tam so bili leta 225 pr. Kr. dokončno poraženi v [[Toskana|toskanskem]] kraju, imenovanem ''Telmon'', zato nekateri menijo, da so se odselili v [[Panonija|Panonijo]], za kar pa ni trdnih dokazov), drugi pa naj bi prodirali vzdolž [[Donava|Donave]] do [[Blatno jezero|Blatnega jezera]]. Od tam so se postopno širili proti jugozahodu, zasegli ''Nauportus'' (danes [[Vrhnika]], po [[grki|grškem]] [[zgodovina]]rju [[Strabon|Strabu]] je bil ''Nauportus'' naselje Tavriskov), s težnjo zasidrati se v severovzhodni Italiji, kar je – v nadaljevanju – sprožilo [[starorimska civilizacija|rimski]] odgovor, namreč zgraditev [[Trdnjava|trdnjave]] ''Aquileia'' (danes [[Oglej]]).<ref>Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}</ref>
Iz matičnega prostora v [[Galija|Galiji]] so se skupaj z [[Boji]] najverjetneje razselili v dveh valovih: eni čez [[Alpe]] v [[Italija|Italijo]] (tam so bili leta 225 pr. n. št. dokončno poraženi v [[Toskana|toskanskem]] kraju, imenovanem ''Telmon'', zato nekateri menijo, da so se odselili v [[Panonija|Panonijo]], za kar pa ni trdnih dokazov), drugi pa naj bi prodirali vzdolž [[Donava|Donave]] do [[Blatno jezero|Blatnega jezera]]. Od tam so se postopno širili proti jugozahodu, zasegli ''Nauportus'' (danes [[Vrhnika]], po [[grki|grškem]] [[zgodovina]]rju [[Strabon|Strabu]] je bil ''Nauportus'' naselje Tavriskov), s težnjo zasidrati se v severovzhodni Italiji, kar je – v nadaljevanju – sprožilo [[starorimska civilizacija|rimski]] odgovor, namreč zgraditev [[Trdnjava|trdnjave]] ''Aquileia'' (danes [[Oglej]]).<ref>Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}</ref>


Po najstarejšem viru je bilo na ozemlju Tavriskov odkrito bogato nahajališče [[zlato|zlata]]. Leta 129 pr. Kr. jih je premagal rimski [[konzul]] [[Gaj Sempronij Tuditan]]. Okoli leta 50 pr. Kr. so v zavezništvu z Boji doživeli hud poraz proti Dačanom pod vodstvom [[kralj]]a Burebiste. Pokoril jih je [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] v nizu bitk v letih med 35–33 pr. Kr., dokončno pa so bili zlomljeni šele leta 16 pr. Kr.<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006</ref>
Po najstarejšem viru je bilo na ozemlju Tavriskov odkrito bogato nahajališče [[zlato|zlata]]. Leta 129 pr. n. št. jih je premagal rimski [[konzul]] [[Gaj Sempronij Tuditan]]. Okoli leta 50 pr. n. št. so v zavezništvu z Boji doživeli hud poraz proti Dačanom pod vodstvom [[kralj]]a Burebiste. Pokoril jih je [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] v nizu bitk v letih med 35–33 pr. n. št., dokončno pa so bili zlomljeni šele leta 16 pr. n. št.<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006</ref>
== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 13:23, 28. november 2017

Zemljevi naselitve Tavriskov

Tavriski (latinsko Tavrisci) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Iz matičnega prostora v Galiji so se skupaj z Boji najverjetneje razselili v dveh valovih: eni čez Alpe v Italijo (tam so bili leta 225 pr. n. št. dokončno poraženi v toskanskem kraju, imenovanem Telmon, zato nekateri menijo, da so se odselili v Panonijo, za kar pa ni trdnih dokazov), drugi pa naj bi prodirali vzdolž Donave do Blatnega jezera. Od tam so se postopno širili proti jugozahodu, zasegli Nauportus (danes Vrhnika, po grškem zgodovinarju Strabu je bil Nauportus naselje Tavriskov), s težnjo zasidrati se v severovzhodni Italiji, kar je – v nadaljevanju – sprožilo rimski odgovor, namreč zgraditev trdnjave Aquileia (danes Oglej).[1]

Po najstarejšem viru je bilo na ozemlju Tavriskov odkrito bogato nahajališče zlata. Leta 129 pr. n. št. jih je premagal rimski konzul Gaj Sempronij Tuditan. Okoli leta 50 pr. n. št. so v zavezništvu z Boji doživeli hud poraz proti Dačanom pod vodstvom kralja Burebiste. Pokoril jih je Oktavijan v nizu bitk v letih med 35–33 pr. n. št., dokončno pa so bili zlomljeni šele leta 16 pr. n. št.[2]

Viri

  1. Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
  2. Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006