Karel Destovnik - Kajuh: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
→‎Poimenovanja: kam bi to pasalo?
m m+/dp/+siz
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Kajuh}}
{{drugipomeni3|Kajuh}}
{{Infopolje Oseba}}
{{infopolje Oseba}}
[[Slika:Miting po prihodu Rabske brigade v Slovenijo.jpg|thumb|right|220px|Miting po prihodu [[Rabska brigada|Rabske brigade]] v Slovenijo. Predstavniki [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. divizije]] in glavnega štaba, 22. septembra 1943. Kajuh je drugi z leve]]


'''Karel Destovnik''', s [[Partizansko ime|partizanskim imenom]] '''Kajuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[narodni heroj]], * [[13. december]]<ref>Navajata se še dva rojstna datuma, 21. december (Emil Cesar: ''Pozdravljen, Kajuh - Kanjuh!'', 2012. {{COBISS|ID=263261184}}) in 13. december ("Ves čas po drugi svetovni vojni je veljalo, da se je Karel Destovnik Kajuh rodil 19. decembra 1922. Novejši pregledi dokumentacije pa so pokazali, da je Kajuhov resnični rojstni datum 13. december 1922." Vlado Vrbič: [http://www.mladizaveleje.si/p/koledar-dogodkov/dog/3816-kdaj-se-je-v-resnici-rodil-kajuh? Kdaj se je v resnici rodil Kajuh?] Mladi za Veleje).</ref> [[1922]], [[Šoštanj]], † [[22. februar]] [[1944]], [[Žlebnik|Žlebnikova domačija]] v [[Zavodnje|Šentvidu nad Zavodnjami]].
'''Karel Destovnik''', s [[Partizansko ime|partizanskim imenom]] '''Kajuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[narodni heroj]], * [[13. december]]<ref>Navajata se še dva rojstna datuma, 21. december (Emil Cesar: ''Pozdravljen, Kajuh - Kanjuh!'', 2012. {{COBISS|ID=263261184}}) in 13. december ("Ves čas po drugi svetovni vojni je veljalo, da se je Karel Destovnik Kajuh rodil 19. decembra 1922. Novejši pregledi dokumentacije pa so pokazali, da je Kajuhov resnični rojstni datum 13. december 1922." Vlado Vrbič: [http://www.mladizaveleje.si/p/koledar-dogodkov/dog/3816-kdaj-se-je-v-resnici-rodil-kajuh? Kdaj se je v resnici rodil Kajuh?] Mladi za Veleje).</ref> [[1922]], [[Šoštanj]], † [[22. februar]] [[1944]], [[Žlebnik|Žlebnikova domačija]] v [[Zavodnje|Šentvidu nad Zavodnjami]].
Vrstica 17: Vrstica 18:


V javnosti, posebej med domačini, se dolgo pojavljajo teorije, da so Kajuha ubili partizani, vendar so bili na prehodu v 21. stoletje predstavljeni dokumenti, v katerih je SS-ovska komanda policijskih sil pohvalila nemškega vojaka Franca Tscherneta za uboj Destovnika ''in drugih banditov''.<ref>dr. Marjan Linasi in dr. Milan Ževart</ref><ref>Karel Destovnik, Matjaž Kmecl, Mihael Glavan: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja {{COBISS|ID=236740352}}</ref>. Glasni sta tudi ljudski teoriji o samomoru in o umoru zaradi ljubosumja.<ref>Jaz sem droben, droben list – ponovno obujanje Kajuha v Šoštanju, raziskovalna naloga - ustni viri šoštanjčanov, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, 2013</ref>
V javnosti, posebej med domačini, se dolgo pojavljajo teorije, da so Kajuha ubili partizani, vendar so bili na prehodu v 21. stoletje predstavljeni dokumenti, v katerih je SS-ovska komanda policijskih sil pohvalila nemškega vojaka Franca Tscherneta za uboj Destovnika ''in drugih banditov''.<ref>dr. Marjan Linasi in dr. Milan Ževart</ref><ref>Karel Destovnik, Matjaž Kmecl, Mihael Glavan: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja {{COBISS|ID=236740352}}</ref>. Glasni sta tudi ljudski teoriji o samomoru in o umoru zaradi ljubosumja.<ref>Jaz sem droben, droben list – ponovno obujanje Kajuha v Šoštanju, raziskovalna naloga - ustni viri šoštanjčanov, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, 2013</ref>

== Priznanja ==


=== Poimenovanja ===
=== Poimenovanja ===


Po njem se imenuje [[Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha|OŠ Karla Destovnika Kajuha]] v Šoštanju, v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]], I. gimnazija v Celju ter [[Kajuhova nagrada]]. Kajuhovo ulico najdemo tudi v [[Beograd|Beograjskem]] naselju Kotež.
Po njem se imenuje [[Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha|OŠ Karla Destovnika Kajuha]] v Šoštanju, v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]], [[I. gimnazija v Celju]] ter [[Kajuhova nagrada]]. Kajuhova ulica je tudi v [[Beograd|Beograjskem]] naselju Kotež.


== Izbrana dela ==
== Izbrana dela ==
Vrstica 39: Vrstica 42:
* ''[[Materi padlega partizana (Kajuh)|Materi padlega partizana]]''
* ''[[Materi padlega partizana (Kajuh)|Materi padlega partizana]]''
* ''[[Zaplenjeno pismo s fronte]]''
* ''[[Zaplenjeno pismo s fronte]]''

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]


== Viri ==
== Viri ==
Vrstica 44: Vrstica 51:
* {{navedi knjigo |last=Cesar |first=Emil|authorlink=Emil Cesar|title=Karel Destovnik Kajuh |publisher=[[Mladinska knjiga]]|location=[[Ljubljana]]|year=1979|cobiss=561182}}
* {{navedi knjigo |last=Cesar |first=Emil|authorlink=Emil Cesar|title=Karel Destovnik Kajuh |publisher=[[Mladinska knjiga]]|location=[[Ljubljana]]|year=1979|cobiss=561182}}
{{Opombe}}
{{Opombe}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih narodnih herojev]]


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
Vrstica 55: Vrstica 58:
{{wikivir-avtor}}
{{wikivir-avtor}}


{{Normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Destovnik Kajuh, Karel}}
{{DEFAULTSORT:Destovnik Kajuh, Karel}}

[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
Vrstica 63: Vrstica 68:
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Karel Destovnik - Kajuh|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Karel Destovnik - Kajuh| ]]

Redakcija: 07:47, 9. november 2017

Karel Destovnik - Kajuh
Portret
Rojstvo13. december 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Šoštanj
Smrt22. februar 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (21 let)
Žlebnik
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklicjezikoslovec, pesnik, prevajalec, partizan, politični aktivist
Miting po prihodu Rabske brigade v Slovenijo. Predstavniki XIV. divizije in glavnega štaba, 22. septembra 1943. Kajuh je drugi z leve

Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj, * 13. december[2] 1922, Šoštanj, † 22. februar 1944, Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami.

Življenje in delo

Kajuh se je rodil kot prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po kraju, kjer se je nahajala rojstna hiša njegovega deda, v Skornem pri Šoštanju.

Po končanem petem razredu osnovne šole se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju. Leta 1934 je postal član SKOJ-a. V šestem razredu so ga izključili zaradi »sodelovanja pri širjenju komunističnih idej«. V začetku leta 1941 so ga internirali v taborišču Ivanjica v Srbijo. Že od 6. aprila 1941, ko je Tretji rajh napadel tedanjo Jugoslavijo, se je Kajuh kot prostovoljec vključil v obrambo domovine. Septembra, 1941 pa je odšel v Ljubljano, kjer se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju.

Pesniti je pričel v obdobju 2. svetovne vojne. Svoje prve pesmi je začel objavljati v glasilu Slovenska mladina in kmalu postal njen prvi pesnik. Tako je v tem glasilu objavil nekaj svojih najboljših predvojnih pesmi s socialno, politično-aktualno in ljubezensko tematiko. Prva tiskana izdaja njegovih del je izšla pod Klopčičevim uredništvom v Ljubljani leta 1945.

Avgusta, 1943 je Kajuh iz Ljubljane odšel k slovenskim partizanom, kjer je postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO. Divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko, kamor je prišla 6. februarja. Tu jo je dočakala težka nemška ofenziva na Paški Kozjak in ostra zima. Kulturniška skupina XIV. divizije, ki je 21. in 22. februarja izgubila kiparja Belača in skladatelja Marolta-Špika, avtorja Pesmi XIV. divizije na Kajuhovo besedilo, se je namestila v Žlebniku. Zvečer je hišo iznenada napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih mrtev.

Kajuhu so 21. julija 1953 posmrtno podelili red narodnega heroja.

V javnosti, posebej med domačini, se dolgo pojavljajo teorije, da so Kajuha ubili partizani, vendar so bili na prehodu v 21. stoletje predstavljeni dokumenti, v katerih je SS-ovska komanda policijskih sil pohvalila nemškega vojaka Franca Tscherneta za uboj Destovnika in drugih banditov.[3][4]. Glasni sta tudi ljudski teoriji o samomoru in o umoru zaradi ljubosumja.[5]

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, v Štepanjskem naselju, I. gimnazija v Celju ter Kajuhova nagrada. Kajuhova ulica je tudi v Beograjskem naselju Kotež.

Izbrana dela

Glej tudi

Viri

  • Cesar, Emil (1979). Karel Destovnik Kajuh. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 561182.
  1. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  2. Navajata se še dva rojstna datuma, 21. december (Emil Cesar: Pozdravljen, Kajuh - Kanjuh!, 2012. (COBISS)) in 13. december ("Ves čas po drugi svetovni vojni je veljalo, da se je Karel Destovnik Kajuh rodil 19. decembra 1922. Novejši pregledi dokumentacije pa so pokazali, da je Kajuhov resnični rojstni datum 13. december 1922." Vlado Vrbič: Kdaj se je v resnici rodil Kajuh? Mladi za Veleje).
  3. dr. Marjan Linasi in dr. Milan Ževart
  4. Karel Destovnik, Matjaž Kmecl, Mihael Glavan: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja (COBISS)
  5. Jaz sem droben, droben list – ponovno obujanje Kajuha v Šoštanju, raziskovalna naloga - ustni viri šoštanjčanov, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, 2013

Zunanje povezave