Volčiči

Volčiči

Avtor	Tone Svetina
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Subjekt	slovenska književnost
Žanr	roman
Založnik	Borec
Datum izida	1980
Vrsta medija	tisk
Št. strani	465
COBISS	21825280
UDK	821.163.6-311.6

Roman Volčiči (1981) Toneta Svetine govori o boju otrok - volčičev - in starcev v narodnoosvobodilnem boju na hrvaških tleh, na območju Kozare v letih od 1941 do 1945.

Vsebina

Zgodba je slikana skozi oči mladega Duška Gajića. Gre za nadarjenega in bistrega fanta, ki živi skromno a srečno otroštvo v srbski pravoslavni družini. Skupaj z očetom Miletom, materjo Ano, sestrico Vuko, bratoma Boro in Ilijo ter dedom Djurom živijo v vasici Gornja vas. V začetnih poglavjih nam je predstavljenih nekaj otrok, ki so si z Duškom blizu in ki se kasneje pojavljajo kot Duškovi kameradi v boju za preživetje.

Roman otvori kapitulacija Srbije, ustanovitev Neodvisne Hrvaške pod Nemci in Italijani, ki jo vodi Ante Pavelić, sovražnik Srbov in začetek ustaško-nemške vojne proti Kozari, domačinom in partizanom. Bora kmalu oddide med partizane, Ilija je ubit. Nemci zajamejo skupino ubežnikov, med njimi mater Anko, Duška in Vuko. Moške pobijejo, tudi očeta Mileta, otroke pa ločijo od mater. Duška in Vuko odpeljejo v taborišče "Zbirališče za otroke beguncev", v kraju z imenom Jaska. Partizani otroke osvobodijo, vendar Duško in Vuka na poti iz taborišča pobegneta. Vuka zboli, zato se otroka zatečeta k družini, ki ju izda in vrne nazaj v taborišče, iz katerega ju vzame teta Stoja. Skupaj se vrnejo na domačo Kozaro, kjer se Duško in Vuka srečata z otroki, ki so osiroteli in se zdaj sami preživljajo. Pridružita se jim. Pri skrivanju jim pomaga ded Djuro Gajić, ki je Dušku in otrokom v veliko podporo.

Posebno vlogo ima tudi gozdar in lovec Mihajlo Čirić, ki se je v prvi svetovni vojni skupaj z dedom boril na Soški fronti. Mihajlo kot odredni obveščevalec skrbi za ranjence, pomaga mu ded, pa tudi otroci. Poleg tega pa imata starca še en načrt. Znebiti se nemškega stotnika Anteja Kudele in njegovega izvidnika, košnjarja Stripeta Bakanjaca. Mihajlu uspe stotnika težje raniti, vendar ta preživi, košnjarju pa po spletu dogodkov uspe ujeti deda in ga ubiti. Oba sovražnika vidita smisel vojne v bogatenju in okoriščanju z bojnim plenom. Stotnik svoj zaklad skriva v mlinu pod okriljem dvojnega agenta, mlinarja Muja Begića. Njega si želi tudi razkrinkati, saj je prepričan, da obvešča ne samo Nemce ampak tudi partizane. Nastavi mu past, odkrije stotnikov zaklad, ga vzame, ubije mlinarja in njegovo ženo ter požge mlin.

Kritike

Roman Volčiči je jezikovno postavljen ob bok pisateljevi trilogiji in uspešnici Ukana. Avtor roman napiše po pripovedovanjih in ne iz lastnih izkušenj. Pripoved, pisana v realistično-naturalističnem stilu, teče gladko, polna je zunanje in notranje napetosti, liki nastopajočih so upodobljeni živo, dialog je stvaren, opisi narave in letnih časov pa dopolnjujejo roman, ki vsekakor sodi med kvalitetnejša prozna dela sodobne slovenske književnosti.

Viri

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)
• Franček Bohanec. Volčji boj proti volčjemu nasilju: O vojnem romanu Toneta Svetine, ki ga je že v drugi izdaji natisnila založba Borec. Delo: Književni listi 28.5.1981. 14.
• Jože Horvat. Protivojni roman, naslonjen na dejstva. Delo 27.12.1980. 6.
• Dušan Željeznov. Tone Svetina: Volčiči: Knjiga iz založbe Borec. Večer 24.9.1981. 5.
• Dušan Željeznov. Prebrali smo za vas. Iskra 14.2.1981. 8.
• Aleksander Zorn. Tone Svetina: Volčiči. Naši razgledi 23.10.1981. 584.
• František Benhart. Infernalia. Sodobnost 60/3 (1963). 297. (COBISS)