Noč čarovnic: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oko13 (pogovor | prispevki)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
lulek fuki se
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Kobe Mosaic17s3072.jpg|thumb|Okrašene buče, simbol noči čarovnic]]
'''Noč čarovnic''' (znana tudi po [[angleščina|angleškem]] izrazu '''Halloween''') je praznik, ki ga predvsem v [[Zahodni svet|Zahodnem svetu]] obeležujejo v noči iz [[31. oktober|31. oktobra]] na [[1. november]]. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu, npr. na [[Irska|Irskem]], v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], v [[Kanada|Kanadi]], [[Anglija|Angliji]], [[Avstralija|Avstraliji]] in na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Nekako ustreza katoliškemu prazniku [[vsi sveti|vseh svetih]]. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi [[Čarovnica|čarovnice]] in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje [[Buča|buč]], v katere se potem vstavi [[sveča]].

== Zgodovina ==

Stari [[Kelti]] so 1. novembra slavili začetek [[Novo leto|novega leta]] (in hkrati tudi prehod iz sončne in toplejše polovice leta v temačno in hladnejšo), a proslava je bila namenjena bogu [[Sonce|Sonca]], včasih pa tudi gospodarju [[smrt]]i (Samhainu). Verjeli so, da ob polni [[Luna|Luni]], najpogosteje noč pred [[dan spomina na mrtve|dnevom mrtvih]] (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih [[grob]]ov in tako ponovno pridejo na [[Zemlja|Zemljo]] ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], je dan mrtvih dobil stalen datum. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje [[pomlad]]i in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi ki spijo in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli [[Repa|repe]], [[navadna pesa|pese]] ali [[krompir]], ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v [[16. stoletje|16. stoletju]] v [[Severna Amerika|Ameriki]], kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol praznika.

== Legenda o Jack-o'-lanternu ==

Običaj izrezovanja buč izhaja iz irske [[Legenda|legende]] o [[kovač]]u Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopušnosti. Ena od teh zgodb pravi, da je pretental [[hudič|vraga]] tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v [[kovanec]], s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel [[Krščanski križ|križ]], zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da 10 let ne bo izterjal njegove duše, ga je izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da [[jabolko]] iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v [[Raj]], a na vratih v [[Pekel]] ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, katero je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal [[simbol]] duše, ki je prekleta in tava med svetovi.In še danes za noč čarovnic izdolbemo buče da bi pregnali zle duhove.

[[Kategorija:Ameriška kultura]]
[[Kategorija:Ameriška kultura]]
[[Kategorija:Irska kultura]]
[[Kategorija:Irska kultura]]
[[Kategorija:Škotska kultura]]
[[Kategorija:Škotska kultura]]
luleki eni
==Značilnosti noči čarovnic==

-izrezljane [[buča|buče]] (Jack-o'-Lantern)





-sladkarije (najbolj priljubljena vrsta bonbonov je Candy Corn)




-strašljivi prigrizki



-DeezNuts


fak ju


Nigga
- dekoracija s strašljivo tematiko


1# Knjiga: Mein Kaumpf
==Glej tudi==
*[[čarovnica]]
*[[buča]]
*[[grozljivka]]

Redakcija: 13:47, 29. oktober 2017

luleki eni

-DeezNuts

fak ju

Nigga

1# Knjiga: Mein Kaumpf