Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
lit
Hladnikm (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{infopolje oseba}}
{{infopolje oseba}}
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József'') župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József'') župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].


Njegov oče, Jožef Košič starejši, je bil učitelj iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana pl. Kregar, nižja plemkinja iz [[Ivanci|Ivancev]].
[[Slika:Кошичеви гроб.jpg|thumb|right|200px|Košičev grob na [[Gornji Senik|seniškem]] pokopališču.]]
[[Slika:Кошичеви гроб.jpg|thumb|right|200px|Košičev grob na [[Gornji Senik|seniškem]] pokopališču.]]
[[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg|thumb|right|185px|Spominska tabla]]
[[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg|thumb|right|185px|Spominska tabla]]

==Življenje in delo==

Njegov oče, Jožef Košič starejši, je bil učitelj iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana pl. Kregar, nižja plemkinja iz [[Ivanci|Ivancev]].
V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na gimnazijo je hodil v [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u.
V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na gimnazijo je hodil v [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u.
Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci]]h in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci]]h in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]]. Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do 1829 župnik v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]]. Umrl je na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] v 80. letu starosti.
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do 1829 župnik v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
Košič je avtor pokrajinske monografije ''O vendskih-totih na Madžarskem'' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' 1824-28).<br>
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: ''Ali so na Madžarskem Vandali?'' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci [[Vandali|Vandalov]].<br>
''O vendskih-totih na Madžarskekem'' je naprej objavil anonimno v časopisu ''Kedveskedő'' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj]]u, leta 1824. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji ''Tudmányos gyűjtemény'' (''Zbirka znanosti'') leta 1828. Leta 1829 pa ga je objavil v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] je prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico (1833).


Košič je avtor pokrajinske monografije ''O vendskih-totih na Madžarskem'' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' 1824-28). Najprej jo je objavil anonimno v časopisu ''Kedveskedő'' (''„Dobrikav”'') na [[Dunaj]]u leta 1824, leta pa je [[János Csaplovics]] spis ponatisnil pod pravim imenom v peštanski reviji ''Tudmányos gyűjtemény'' (''Zbirka znanosti''). Leta 1829 ga je objavil v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. Svojo prvo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: ''Ali so na Madžarskem Vandali?'' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci [[Vandali|Vandalov]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] je prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico (1833).
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Jožef Košič je bil prvi slovenski pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]], ki je večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]], deloma pa je uporabljal tudi lastne [[neologizem|neologizme]].<br>
Umrl je na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti.


Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]]. Bil je prvi slovenski pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]], ki je večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]], deloma pa je uporabljal tudi lastne [[neologizem|neologizme]].
==Dela==

==Bibliografija==
* ''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'', 1824-28.
* ''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'', 1824-28.
* ''[[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke|Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike]]'', 1833.
* ''[[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke|Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike]]'', 1833.
Vrstica 25: Vrstica 23:
* ''[[Zgodbe vogerszkoga králesztva]]'', 1848.
* ''[[Zgodbe vogerszkoga králesztva]]'', 1848.
* ''Jezus moje pozselenye'', 1851.
* ''Jezus moje pozselenye'', 1851.
{{Prekmurščina}}
{{Jožef Košič}}


== Viri in dodatna literatura==
== Viri in dodatna literatura==
Vrstica 44: Vrstica 40:


{{commons|József Kossics|Jožef Košič}}
{{commons|József Kossics|Jožef Košič}}

{{Normativna kontrola}}
{{Normativna kontrola}}
{{Prekmurščina}}


[[Kategorija:Jožef Košič|*]]
[[Kategorija:Jožef Košič|*]]

Redakcija: 09:56, 9. oktober 2017

Jožef Košič
Rojstvo9. oktober 1788({{padleft:1788|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Slovenija
Smrt26. december 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (79 let)
Gornji Senik
Državljanstvo Kraljevina Ogrska
 Avstro-Ogrska
 Avstrijsko cesarstvo
Poklicpesnik, antropolog, duhovnik, pisatelj

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Košičev grob na seniškem pokopališču.
Spominska tabla

Življenje in delo

Njegov oče, Jožef Košič starejši, je bil učitelj iz Varaždina. Njegova mati, Ana pl. Kregar, nižja plemkinja iz Ivancev. V mladih letih je bival pri Adamu Ivanociju v Beltincih. Na gimnazijo je hodil v Kőszegu in Sombotelu. Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v Beltincih, Turnišču, Rogašovcih in Svetem Juriju. Na Gornjem Seniku je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do 1829 župnik v Dolnjem Seniku. Umrl je na Gornjem Seniku v 80. letu starosti.

Košič je avtor pokrajinske monografije O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28). Najprej jo je objavil anonimno v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”) na Dunaju leta 1824, leta pa je János Csaplovics spis ponatisnil pod pravim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti). Leta 1829 ga je objavil v nemškem prevodu. Svojo prvo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov. V slovenščino je prevedel madžarsko slovnico (1833).

Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja. Bil je prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki je večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora, deloma pa je uporabljal tudi lastne neologizme.

Bibliografija

Viri in dodatna literatura

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.
  • Košič in njegov čas: Zbornik razprav o Jožefu Košiču, Budimpešta, 1994. (COBISS)

Glej tudi