Jožef Košič: Razlika med redakcijama
m Vandali |
lit |
||
Vrstica 28: | Vrstica 28: | ||
{{Jožef Košič}} |
{{Jožef Košič}} |
||
== Viri == |
== Viri in dodatna literatura== |
||
* Marija Kozar, ''Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem'', Monošter-Szombathely, 1996. |
* Marija Kozar, ''Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem'', Monošter-Szombathely, 1996. |
||
* Francek Mukič in Marija Kozar, ''Slovensko Porabje'', Celje, 1982. |
* Francek Mukič in Marija Kozar, ''Slovensko Porabje'', Celje, 1982. |
||
* Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v ''Slovenski koledar'', 2004. |
* Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v ''Slovenski koledar'', 2004. |
||
*''Košič in njegov čas: Zbornik razprav o Jožefu Košiču'', Budimpešta, 1994. {{COBISS|ID=1549613}} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 09:47, 9. oktober 2017
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Jožef Košič | |
---|---|
Rojstvo | 9. oktober 1788 Slovenija |
Smrt | 26. december 1867 (79 let) Gornji Senik |
Državljanstvo | Kraljevina Ogrska Avstro-Ogrska Avstrijsko cesarstvo |
Poklic | pesnik, antropolog, duhovnik, pisatelj |
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Njegov oče, Jožef Košič starejši, je bil učitelj iz Varaždina. Njegova mati, Ana pl. Kregar, nižja plemkinja iz Ivancev.
V mladih letih je bival pri Adamu Ivanociju v Beltincih. Na gimnazijo je hodil v Kőszegu in Sombotelu.
Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v Beltincih, Turnišču, Rogašovcih in Svetem Juriju.
Na Gornjem Seniku je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do 1829 župnik v Dolnjem Seniku.
Košič je avtor pokrajinske monografije O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28).
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov.
„O vendskih-totih na Madžarskekem” je naprej objavil anonimno v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”), na Dunaju, leta 1824. Spis je ponatisnil János Csaplovics pod svojim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti) leta 1828. Leta 1829 pa ga je objavil v nemškem prevodu. V slovenščino je prevedel madžarsko slovnico (1833).
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja.
Jožef Košič je bil prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki je večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora, deloma pa je uporabljal tudi lastne neologizme.
Umrl je na Gornjem Seniku, v 80 letu starosti.
Dela
- A Magyar Országi Vendus-Tótokról, 1824-28.
- Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike, 1833.
- Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa, 1843.
- Sztarine 'seleznih ino Szalaszkih Szlovencov, 1845.
- Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov, 1845-48.
- Zgodbe vogerszkoga králesztva, 1848.
- Jezus moje pozselenye, 1851.
Viri in dodatna literatura
- Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
- Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
- Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.
- Košič in njegov čas: Zbornik razprav o Jožefu Košiču, Budimpešta, 1994. (COBISS)