Organ (biologija): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 92.37.127.166 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Slika:The Principle Organs and Vascular and Urino-Genital Systems of a Woman.jpg|thumb|200px|Organi v ženskem trebuhu<br />Risba [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], okoli 1507]] |
[[Slika:The Principle Organs and Vascular and Urino-Genital Systems of a Woman.jpg|thumb|200px|Organi v ženskem trebuhu<br />Risba [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], okoli 1507]] |
||
'''Organ''' (iz [[grščina|grške]] besede ''ὄργανον'' - organon: »inštrument, orodje«) je v [[biologija|biologiji]] urejen skupek [[tkivo|tkiv]], ki v [[organizem|organizmu]] opravlja določeno nalogo oz. naloge. Organi, sorodni po funkciji, se povezujejo v [[organski sistem|organske sisteme]], ki opravljajo kompleksnejše naloge. Za primer, [[ledvica]] je [[vretenčarji|vretenčarski]] organ, ki ima glavno nalogo filtriranja odpadnega [[dušik]]a iz [[kri|krvi]]. Skupaj s [[sečevod]]om, [[Sečni mehur|mehurjem]] in [[sečnica|sečnico]] tvori [[izločala|izločalni sistem]], ki v organizmu vzdržuje ravnovesje telesnih tekočin in [[elektrolit]]ov ter izloča dušik (pri [[človek]]u in drugih [[sesalci]]h v obliki [[seč|urina]]). |
'''Organ''' (iz [[grščina|grške]] besede ''ὄργανον'' - organon: »inštrument, orodje«) je v [[biologija|biologiji]] urejen skupek [[tkivo|tkiv]], ki v [[organizem|organizmu]] opravlja določeno nalogo oz. naloge. Organi, sorodni po funkciji, se povezujejo v [[organski sistem|organske sisteme]], ki opravljajo kompleksnejše naloge. Za primer, [[ledvica]] je [[vretenčarji|vretenčarski]] organ, ki ima glavno nalogo filtriranja odpadnega [[dušik]]a iz [[kri|krvi]]. Skupaj s [[sečevod]]om, [[Sečni mehur|mehurjem]] in [[sečnica|sečnico]] tvori [[izločala|izločalni sistem]], ki v organizmu vzdržuje ravnovesje telesnih tekočin in [[elektrolit]]ov ter izloča dušik (pri [[človek]]u in drugih [[sesalci]]h v obliki [[seč|urina]]). |
||
ŽIVALSKI ORGANI |
|||
Pri [[živali]]h so organi največkrat zgrajeni iz glavnega in podpornih tkiv. Za primer, [[mišica|mišice]] gradi v glavnem [[mišica|mišično tkivo]], kot podporna tkiva pa služijo [[vezivno tkivo|vezivno]] in [[živčno tkivo]], [[kri]] idr. To raven organizacije pri živalih prvič zasledimo pri [[ploski črvi|ploskih črvih]]; primitivnejše živali, kot so [[plakozoji]], [[spužve]], [[rebrače]] in [[ožigalkarji]], nimajo organov. |
Pri [[živali]]h so organi največkrat zgrajeni iz glavnega in podpornih tkiv. Za primer, [[mišica|mišice]] gradi v glavnem [[mišica|mišično tkivo]], kot podporna tkiva pa služijo [[vezivno tkivo|vezivno]] in [[živčno tkivo]], [[kri]] idr. To raven organizacije pri živalih prvič zasledimo pri [[ploski črvi|ploskih črvih]]; primitivnejše živali, kot so [[plakozoji]], [[spužve]], [[rebrače]] in [[ožigalkarji]], nimajo organov. |
||
RASTLINKI ORGANI |
|||
[[Rastline|Rastlinske]] organe lahko razdelimo v vegetativne in reproduktivne (razmnoževalne). Vegetativni so [[korenina]], [[steblo]] in [[rastlinski list|list]], reproduktivni pa [[cvet]], [[seme]] in [[plod]] pri [[kritosemenke|kritosemenkah]] oz. [[strobilus]] (poznan pri mnogih rastlinah kot [[storž]]) pri [[golosemenke|golosemenkah]]. Po tem da imajo diferencirane organe ločimo »[[višje rastline]]« od »[[nižje rastline|nižjih]]«. |
[[Rastline|Rastlinske]] organe lahko razdelimo v vegetativne in reproduktivne (razmnoževalne). Vegetativni so [[korenina]], [[steblo]] in [[rastlinski list|list]], reproduktivni pa [[cvet]], [[seme]] in [[plod]] pri [[kritosemenke|kritosemenkah]] oz. [[strobilus]] (poznan pri mnogih rastlinah kot [[storž]]) pri [[golosemenke|golosemenkah]]. Po tem da imajo diferencirane organe ločimo »[[višje rastline]]« od »[[nižje rastline|nižjih]]«. |
||
Redakcija: 11:57, 7. oktober 2017
Risba Leonarda da Vincija, okoli 1507
Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz. naloge. Organi, sorodni po funkciji, se povezujejo v organske sisteme, ki opravljajo kompleksnejše naloge. Za primer, ledvica je vretenčarski organ, ki ima glavno nalogo filtriranja odpadnega dušika iz krvi. Skupaj s sečevodom, mehurjem in sečnico tvori izločalni sistem, ki v organizmu vzdržuje ravnovesje telesnih tekočin in elektrolitov ter izloča dušik (pri človeku in drugih sesalcih v obliki urina).
Pri živalih so organi največkrat zgrajeni iz glavnega in podpornih tkiv. Za primer, mišice gradi v glavnem mišično tkivo, kot podporna tkiva pa služijo vezivno in živčno tkivo, kri idr. To raven organizacije pri živalih prvič zasledimo pri ploskih črvih; primitivnejše živali, kot so plakozoji, spužve, rebrače in ožigalkarji, nimajo organov.
Rastlinske organe lahko razdelimo v vegetativne in reproduktivne (razmnoževalne). Vegetativni so korenina, steblo in list, reproduktivni pa cvet, seme in plod pri kritosemenkah oz. strobilus (poznan pri mnogih rastlinah kot storž) pri golosemenkah. Po tem da imajo diferencirane organe ločimo »višje rastline« od »nižjih«.
Na celični ravni je analog organu organel (pri evkariontskih celicah).
