Franc Jakopin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
Vrstica 19: Vrstica 19:
Franc je bil najmlajši od dvanajstih otrok in je izhajal iz kmečke družine. Osnovno šolo je končal v Dramljah. Bil je dijak [[I. gimnazija v Celju|celjske]] in [[Gimnazija Brežice|brežiške gimnazije]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so ga prisilno mobilizirali v [[Wehrmacht|nemško vojsko]].
Franc je bil najmlajši od dvanajstih otrok in je izhajal iz kmečke družine. Osnovno šolo je končal v Dramljah. Bil je dijak [[I. gimnazija v Celju|celjske]] in [[Gimnazija Brežice|brežiške gimnazije]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so ga prisilno mobilizirali v [[Wehrmacht|nemško vojsko]].


Leta 1949 je diplomiral iz [[slavistika|slavistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in postal asistent na [[Oddelek za slavistiko|Oddelku za slavistiko]]. Podiplomski študij je nadaljeval na več univerzah v tujini in še posebej v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Leta 1978 je [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo o slovenski [[antroponomija|antroponomiji]] z naslovom ''Poglavja iz slovenske antroponimije''.
Leta 1949 je diplomiral iz [[slavistika|slavistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in postal asistent na [[Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slavistiko]]. Podiplomski študij je nadaljeval na več univerzah v tujini in še posebej v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Leta 1978 je [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo o slovenski [[antroponomija|antroponomiji]] z naslovom ''Poglavja iz slovenske antroponimije''.


Več let je bil profesor [[ruščina|ruščine]], [[beloruščina|beloruščine]] in [[ukrajinščina|ukrajinščine]]. Ruščino je predaval od leta 1960. Leta 1989 je postal redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Med letoma 1983 in 1989 je bil peti upravnik [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]] SAZU.
Več let je bil profesor [[ruščina|ruščine]], [[beloruščina|beloruščine]] in [[ukrajinščina|ukrajinščine]]. Ruščino je predaval od leta 1960. Leta 1989 je postal redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Med letoma 1983 in 1989 je bil peti upravnik [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC]] SAZU.

Redakcija: 20:13, 28. september 2017

Franc Jakopin
Portret
Rojstvo29. september 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Dramlje
Smrt18. junij 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (80 let)
Ljubljana
BivališčeLjubljana
Področjajezikoslovje, slavistika, imenoslovje
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan porusistika, imenoslovje
ZakonecGitica Jakopin
OtrociPrimož, Japec, Jernej

Franc Jakopin [fránc jakopín], slovenski jezikoslovec, slavist, slovaropisec in imenoslovec, * 29. september 1921, Dramlje pri Celju, † 18. junij 2002.

Življenje in delo

Franc je bil najmlajši od dvanajstih otrok in je izhajal iz kmečke družine. Osnovno šolo je končal v Dramljah. Bil je dijak celjske in brežiške gimnazije. Med 2. svetovno vojno so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko.

Leta 1949 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in postal asistent na Oddelku za slavistiko. Podiplomski študij je nadaljeval na več univerzah v tujini in še posebej v Sovjetski zvezi. Leta 1978 je doktoriral z disertacijo o slovenski antroponomiji z naslovom Poglavja iz slovenske antroponimije.

Več let je bil profesor ruščine, beloruščine in ukrajinščine. Ruščino je predaval od leta 1960. Leta 1989 je postal redni član SAZU. Med letoma 1983 in 1989 je bil peti upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Veljal je za našega največjega strokovnjaka na področju rusistike in jezikoslovja vzhodnoslovanskih jezikov.

Njegov najstarejši brat Japec (umrl 1993) je bil izumitelj na področju agronomije. Tudi njegov sin Primož je jezikoslovec, računalnikar in programer.

Izbrana dela

  • Sodobni ruski prozni teksti : 1910-1956, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana (1964),
  • Rusko-slovenski šolski slovar, Mladinska knjiga, Ljubljana (1965),
  • Slovnica ruskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana (1968),
  • Slovenska krajevna imena, Cankarjeva založba, Ljubljana (1985).

Glej tudi