Demokracija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.145.212 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude
demokracija je cool
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
{{drugi pomeni}}
'''Demokracíja''' ([[grščina|grško]] δημοκρατíα (''demokratía'') iz δημος (''demos'' - ljudstvo) in κρατειν (''kratein'' - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je [[Vladavina|oblika vladavine]], v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz [[ljudstvo|ljudstva]]. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: [[zakonodajna veja oblasti|zakonodajno]], [[izvršilna veja oblasti|izvršilno]] in [[sodna veja oblasti|sodno]]. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.
'''Demokracíja je cool''' ([[grščina|grško]] δημοκρατíα (''demokratía'') iz δημος (''demos'' - ljudstvo) in κρατειν (''kratein'' - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je [[Vladavina|oblika vladavine]], v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz [[ljudstvo|ljudstva]]. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: [[zakonodajna veja oblasti|zakonodajno]], [[izvršilna veja oblasti|izvršilno]] in [[sodna veja oblasti|sodno]]. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==

Redakcija: 11:09, 27. september 2017

Demokracíja je cool (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.

Zgodovina

Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi Aten (Solon, Platon, Aristotel) in je bila neposrednega tipa. Pomembna za demokracijo je tudi ureditev odstranjevanja politika, ki je moteč za določeno število prebivalcev (ostrakizem). V rimski republiki se pomembno oblikuje predstavniška demokracija v zlati dobi Rimskega imperija, pred uvedbo cesarstva s strani Gaja Julija Cezarja. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma.

Predstavniška in neposredna demokracija

Demokracija, kot jo danes pozna večina držav, se imenuje liberalna demokracija in se izrazito opira na predstavniško telo, ki voljeno po določenem volilnem sistemu, ki je vnaprej uzakonjen. Izvoljeni predstavniki, ki predstavljajo večino, imenujejo vlado ali pa so celo njeni pomembni deležniki. Tako izvoljeni predstavniki odločajo o velikem delu političnih in zakonskih vprašanj vladavine, pri tem pa neredko niso odgovorni svojemu volilnemu okraju, saj šteje njihova izvolitev kot imenovanje celotnega ljudstva. Izvoljeni predstavnik ljudstva kandidira preko politične ali državljanske liste, preko zbiranja podpisov ali podpore nekaterih organov, ki mandat ne črpajo iz istih volitev. Praviloma veliko vlogo pri oblikovanju predstavniškega organa zakonodaje opravljajo politične stranke. Podobna pravila veljajo tudi za utemeljevanje oblasti po volitvah lokalne samouprave, pa tudi regionalnih oblasti.

Neposredna demokracija z zakonom ali ustavo lahko predvideva vključevanje volivcev v politični proces. Prebivalstvo lahko pridobi pravico do referenduma, tako zavezujočega kot posvetovalnega, kar politično odgovornost prenese od predstavniškega telesa na same volivce, prebivalce republike.

Demokracija je postala močno teoretično načelo za republiko, ki je v veliki meri najpogostejši okvir za demokracijo. Povezava med vladavinami tako na nivoju imena kot ustave zahteva jasno razvidne odnose med predstavniki ljudstva in gospodarstvom, ki vpliva na delovanje republike. Za delovanje demokratične republike je tako ključno omejevanje vpliva posamičnih interesov gospodarstva pri zagotavljanju občega gospodarskega obilja. Omogočanje samostojnega mandata predstavnika ljudstva omogoča tako neodvisnost takšnega predstavnika ob diskreditacijah, aferah in vizionarskih odločitvah. Politik je deležen tudi politične odgovornosti kot pripadnik liste ali samo posameznik.

Uporaba izraza

Demokracija oziroma demokratična republika je postal pogost izraz za države, ki so nekdaj bile socialistične. Demokracija je tedaj bila izraz, ki je poudarjal totalitarizem socializma in komunizma in tako z besedo izražal pomen svobodnih volitev. Tej sistemi so tako pridobili več političnih strank, bolj prehodne trge. Demokracija se je tako povezala s kapitalizmom in spremembami na ekonomskem področju.

Demokratičnost družbe

Sestavni del demokratičnosti družbe je tudi njena skrb za človekove pravice. Zagotavljanje dostojanstva, pravic in svoboščin človeka in državljana nasproti države omogoča, da taisti državljan lahko naustrahovano voli oziroma v državi biva in deluje gospodarsko učinkovito. Država ohrani vse oblasti pri varovanju svojih interesov in varnosti, kaznovanju in sojenju.

Glej tudi

Zunanje povezave