Serek: Razlika med redakcijama
(ni razlike)
| |
Redakcija: 07:22, 20. september 2017
(Unicode: 𓊁 ) | ||
| Serekh | ||
|---|---|---|
| Egipčanski hieroglifi |
V egiptovskih hieroglifih je serekh pravokoten okvir, ki ima niše ali pročelje palače, simbolično starodavne egipčanske arhitekture, nad katero (običajno) stoji Horus (sokol), kar kaže na besedilo kraljevega imena. Serekh je prva konvencija, ki se je uporabljala za določitev kraljevega imena v stari egipčanski ikonografiji, ki je veljala pred novejšo in bolj znano kartušo s 4. dinastijo in 5-700 let.
Zgodovina
Eden od najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v starem Egiptu je bilo ime kralja, pomembno, saj so faraoni skrbeli, da bodo tudi prihodnje generacije vedele o svojih kraljih. [1] Serekh je bil prvič uporabljen že od vladarjev preddinastičnega obdobja in se je uporaba nadaljevala skoraj vso zgodovino Egipta, kljub uporabi kartuše. [3] Prvi najdeni serekh je faraona Džeta iz prve dinastije. Serekh kralja Senusreta I., ki je bil kralj v času 12. dinastije je zdaj ohranjen v Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Serekhi kraljev iz 30. dinastije so tudi ohranjeni. [4]
Serekh predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir predstavlja tloris, medtem ko vzorčasta površina predstavljala fasado. [2] Serekh je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, katero je bilo uporabljeno na različne načine in je bilo temeljna izjava o kraljevi ideologiji.[5] Ime kralja je bilo napisano s hieroglifom in Horusom kot inkarnacijo boga neba.
Razvoj
Najzgodnejši serekhi so bili prazni, ker je simbol sam predstavljal potrebno sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati v serekh tudi pridevek. V teh serekhih je prevladoval simbol Horusa. Samo v času 2. dinastije so opazili spremembe v oblikovanju imena Horus s Setom (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Horus-in-Set (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Številni so bili predlogi, zakaj je prišlo do te spremembe, vendar točen vzrok še vedno ni jasen.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt (Malden: Blackwell Publishing, 2008), p. 114.
- ↑ 2,0 2,1 Gay Robins, The Art of Ancient Egypt (Cambridge: Harvard University Press, 2000), p. 33.
- ↑ Ian Shaw, The Oxford History of Ancient Egypt (New York: Oxford University Press Incorporated, 2000), p. 6.
- ↑ Stephen Quirke, Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches (London: British Museum Publications Limited, 1990), p. 29.
- ↑ Robins (2000), p. 36.
Zunanje povezave
