Dominik von Königsegg-Rothenfels: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m slo, replaced: Mantua → Mantova AWB
Vrstica 17: Vrstica 17:


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Starši so mu namenili duhovniški poklic; tako so ga sprva poslali v jezuitsko šolo v [[Besançon]] in pri šestnajstih letih je postal [[kapitular]] v [[Salzburg]]u in [[Passau]]u. Nato je bil poslan v Rim na dodatno šolanje; tam je ugotovil, da ne želi biti duhovnik in se pridružil cesarski vojski, ki se je borila proti Turkom.
Starši so mu namenili duhovniški poklic; tako so ga sprva poslali v jezuitsko šolo v [[Besançon]] in pri šestnajstih letih je postal [[kapitular]] v [[Salzburg]]u in [[Passau]]u. Nato je bil poslan v Rim na dodatno šolanje; tam je ugotovil, da ne želi biti duhovnik in se pridružil cesarski vojski, ki se je borila proti Turkom.


V letih 1691-99 je služil v kurasirskem polku. 5. oktobra 1702 je bil povišan v polkovnika in prejel je poveljstvo pehotnega polka. Pozneje je bil povišan še v [[Generalfeldwachtmeister|Generalfeldwachtmeistra]] in v [[Feldmarschallleutnant]]u. Potem ko se je izkazal v [[bitka za Torino|bitki za Torino]] (1706), je postal poveljnik trdnjave [[Mantua]].
V letih 1691-99 je služil v kurasirskem polku. 5. oktobra 1702 je bil povišan v polkovnika in prejel je poveljstvo pehotnega polka. Pozneje je bil povišan še v [[Generalfeldwachtmeister|Generalfeldwachtmeistra]] in v [[Feldmarschallleutnant]]u. Potem ko se je izkazal v [[bitka za Torino|bitki za Torino]] (1706), je postal poveljnik trdnjave [[Mantova]].


Po zavzetju [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]] je bil v letih 1714−17 vrhovni poveljnik avstrijskih enot. V letih 1718-22 je bil diplomat v Parizu in Varšavi, nato pa je postal poveljnik v [[Siebenbürgen|Siebenbürgnu]]. 16. oktobra 1723 je bil povišan v [[feldmaršal]]a. Pozneje je kot diplomat deloval še v Haagu in Madridu.
Po zavzetju [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]] je bil v letih 1714−17 vrhovni poveljnik avstrijskih enot. V letih 1718-22 je bil diplomat v Parizu in Varšavi, nato pa je postal poveljnik v [[Siebenbürgen|Siebenbürgnu]]. 16. oktobra 1723 je bil povišan v [[feldmaršal]]a. Pozneje je kot diplomat deloval še v Haagu in Madridu.
Vrstica 25: Vrstica 25:
Med poljsko nasledstveno vojno je bil avstrijski vrhovni poveljnik v Italiji po smrti [[Florimund Mercy|Florimunda Mercyja]]; 19. septembra 1734 je bil premagan v [[bitka za Guastalla|bitki za Guastallo]]. Naslednje leto se je umaknil na [[Nemška Tirolska|Nemško Tirolsko]] in tam predal poveljstvo. Leta 1736 je bil imenovan za predsednika [[Hofkriegsrat]]a.
Med poljsko nasledstveno vojno je bil avstrijski vrhovni poveljnik v Italiji po smrti [[Florimund Mercy|Florimunda Mercyja]]; 19. septembra 1734 je bil premagan v [[bitka za Guastalla|bitki za Guastallo]]. Naslednje leto se je umaknil na [[Nemška Tirolska|Nemško Tirolsko]] in tam predal poveljstvo. Leta 1736 je bil imenovan za predsednika [[Hofkriegsrat]]a.


Vrhovno poveljstvo vojske je prevzel še med avstrijsko-turško vojno (1736-1739); potem ko je doživel poraz, je bil prisiljen zapustiti vse svoje vojaške funkcije. Po nastopu [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je bil rehabilitiran in imenovan za ''Oberst-Land- und Hauszeugmeister''. Na tem položaju je sodeloval v pogajanjih umika Francozov iz avstrijske nasledstvene vojne.
Vrhovno poveljstvo vojske je prevzel še med avstrijsko-turško vojno (1736-1739); potem ko je doživel poraz, je bil prisiljen zapustiti vse svoje vojaške funkcije. Po nastopu [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je bil rehabilitiran in imenovan za ''Oberst-Land- und Hauszeugmeister''. Na tem položaju je sodeloval v pogajanjih umika Francozov iz avstrijske nasledstvene vojne.


Leta 1744 je ponovno postal vrhovni poveljnik Avstrijske Nizozemske. 11. maja 1745 je bil premagan v [[bitka za Fontenoy|bitki za Fontenoy]], nakar se je vrnil na Dunaj. Tu je 8. decembra 1751 umrl.
Leta 1744 je ponovno postal vrhovni poveljnik Avstrijske Nizozemske. 11. maja 1745 je bil premagan v [[bitka za Fontenoy|bitki za Fontenoy]], nakar se je vrnil na Dunaj. Tu je 8. decembra 1751 umrl.
Vrstica 33: Vrstica 33:
* [[seznam avstrijskih feldmaršalov]]
* [[seznam avstrijskih feldmaršalov]]


{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Königsegg, Lothar}}
{{DEFAULTSORT:Königsegg, Lothar}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1673]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1673]]
[[Kategorija:Umrli leta 1751]]
[[Kategorija:Umrli leta 1751]]

[[Kategorija:Generali Habsburške kopenske vojske]]
[[Kategorija:Generali Habsburške kopenske vojske]]
[[Kategorija:Avstrijski feldmaršali]]
[[Kategorija:Avstrijski feldmaršali]]

Redakcija: 15:03, 18. september 2017

Lothar Joseph Dominik Graf von Königsegg-Rothenfels
Rojstvo17. maj 1673({{padleft:1673|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1]
Dunaj
Smrt8. december 1751({{padleft:1751|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1] (78 let)
Dunaj[2][1]
Aktivna leta1689 -
ČinFeldmaršal
Oboroženi konfliktiAvstrijsko-turška vojna (1683-1699)
Španska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna
Avstrijsko-turška vojna (1736-1739)
Avstrijska nasledstvena vojna
SorodstvaLeopold Wilhelm von Königsegg-Rothenfels (oče)

Grof Dominik von Königsegg-Rothenfels, avstrijski feldmaršal, * 17. maj 1673, † 8. december 1751, Dunaj.

Življenjepis

Starši so mu namenili duhovniški poklic; tako so ga sprva poslali v jezuitsko šolo v Besançon in pri šestnajstih letih je postal kapitular v Salzburgu in Passauu. Nato je bil poslan v Rim na dodatno šolanje; tam je ugotovil, da ne želi biti duhovnik in se pridružil cesarski vojski, ki se je borila proti Turkom.

V letih 1691-99 je služil v kurasirskem polku. 5. oktobra 1702 je bil povišan v polkovnika in prejel je poveljstvo pehotnega polka. Pozneje je bil povišan še v Generalfeldwachtmeistra in v Feldmarschallleutnantu. Potem ko se je izkazal v bitki za Torino (1706), je postal poveljnik trdnjave Mantova.

Po zavzetju Avstrijske Nizozemske je bil v letih 1714−17 vrhovni poveljnik avstrijskih enot. V letih 1718-22 je bil diplomat v Parizu in Varšavi, nato pa je postal poveljnik v Siebenbürgnu. 16. oktobra 1723 je bil povišan v feldmaršala. Pozneje je kot diplomat deloval še v Haagu in Madridu.

Med poljsko nasledstveno vojno je bil avstrijski vrhovni poveljnik v Italiji po smrti Florimunda Mercyja; 19. septembra 1734 je bil premagan v bitki za Guastallo. Naslednje leto se je umaknil na Nemško Tirolsko in tam predal poveljstvo. Leta 1736 je bil imenovan za predsednika Hofkriegsrata.

Vrhovno poveljstvo vojske je prevzel še med avstrijsko-turško vojno (1736-1739); potem ko je doživel poraz, je bil prisiljen zapustiti vse svoje vojaške funkcije. Po nastopu Marije Terezije je bil rehabilitiran in imenovan za Oberst-Land- und Hauszeugmeister. Na tem položaju je sodeloval v pogajanjih umika Francozov iz avstrijske nasledstvene vojne.

Leta 1744 je ponovno postal vrhovni poveljnik Avstrijske Nizozemske. 11. maja 1745 je bil premagan v bitki za Fontenoy, nakar se je vrnil na Dunaj. Tu je 8. decembra 1751 umrl.

Glej tudi

  1. 1,0 1,1 1,2 Dr. Constant v. Wurzbach Königsegg und Rothenfels, Lothar Joseph Dominik Graf // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 12. — S. 229.
  2. Кенигсек // Военная энциклопедияSankt Peterburg.: Иван Дмитриевич Сытин, 1913. — Т. 12. — С. 504.