Stolnica svetega Jurija, Ferrara: Razlika med redakcijama

Stolnica v Ferrari
Stolnica v Ferrari
Stolnica svetega Jurija mučenika; Cattedrale di San Giorgio Martire
Duomo di Ferrara
	Zahodno pročelje stolnice
	44°50′8.754″N 11°37′11.060″E / 44.83576500°N 11.61973889°EKoordinati: 44°50′8.754″N 11°37′11.060″E / 44.83576500°N 11.61973889°E
Kraj	Ferrara
Država	Italija
Verska skupnost	rimskokatoliška
Zgodovina
Zgrajena	17. stoletje
Blagoslovljena	12. stoletje
Posvečena	1135
Arhitektura
Funkcionalno stanje	dejavna
Slog	romanika, gotika, renesansa, barok

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:37, 11. september 2017

Stolnica v Ferrari (italijansko Basilica Cattedrale di San Giorgio, Duomo di Ferrara) je rimskokatoliška stolnica in manjša bazilika v Ferrari v severni Italiji. Posvečena je svetemu Juriju, zavetniku mesta, je sedež nadškofa Ferrare in največja verska stavba v mestu.

Stolnica stoji v središču mesta blizu Mestne hiše (Palazzo Comunale) in znamenitega gradu Estense, estense se nanaša na ime družine Este, ter je povezana z nadškofovsko palačo s pokritim prehodom.

Zgodovina

Gradnja sedanje stavbe se je začela v 12. stoletju, ko se je mesto razširilo proti levemu bregu reke Pad. Nova stolnica je bila posvečena leta 1135. Nekdanja stolnica, tudi posvečena svetemu Juriju, je še vedno na desnem bregu reke zunaj mestnega obzidja in je danes znana pod imenom Bazilika svetega Jurija zunaj obzidja (San Giorgio fuori le mura).

Zunanjost

Izvirna romanska zasnova se kaže na pročelju, ki je podobno stolnici v Modeni in Parmi: v belem marmorju, s tremi konicami in vrsto lož, majhnimi arkadami in rozetami, kipi in številnimi reliefi. Na desni strani je kip Alberta d'Esteja, ob strani pa je bronast doprsni papež Klemen VIII. čez napis v spomin na zajetje mesta.

V središču pročelja je preddverje, podprto z dvema stebroma z atlanti, ki sedijo na levih kot podstavkih. Okrašena je s poslednjo sodbo neznanega mojstra in ložo z Marijo in otrokom (pozni gotski dodatek). Portal je delo kiparja Nichola, učenca Wiligelma. Luneta prikazuje svetega Jurija, zaščitnika Ferrare, ki ubija zmaja; na prekladi so prizori iz Kristusovega življenja. Podboj, ki oblikuje vhod, je okrašen s figurami, ki prikazujejo oznanjenje in štiri preroke, ki so napovedali prihod Kristusa. ^[1] Glede na zdaj uničen napis je bil Nicholo odgovoren za načrtovanje prvotne stavbe. Njegovi deli sta tudi dvostranski portal na zahodni strani ter spodnja loža tukaj in na južni strani stavbe. Njegov drugi portal z dodatki Benedetta Antelamija je bil na južni strani, vendar je bil porušen med obnovo v 18. stoletju. Nekateri kipi, ki so jo okrasili, so zdaj na trgu pred zgradbo (podporni grifini), v narteksu in stolničnem muzeju. Portal so romarji uporabljali na poti v Rim. Na južni strani je nedokončan renesančni zvonik v belem in rožnatem marmorju, pripisan Leonu Battisti Albertiju, ki je bil zgrajen med letoma 1451 in 1493. Opečna apsida ima loke in marmorne kapitele, načrtoval jo je ferrarski arhitekt Biagio Rossetti.

Notranjost

Notranjost, ki je po požaru v 18. stoletju popolnoma v baročnem slogu, ima glavno in dve stranski ladji. V njej so bronasti kip Križanje Niccola Baroncellija, svetnika Jurij in Mavrelij Domenica di Parisa (15. stoletje), pa tudi Guercinovo Mučeništvo svetega Lovrenca (17. stoletje). V stranskih kapelah so Kronana Marija s svetniki Il Garofala, Marijino kronanje Francesca Francie in Devica v slavi s svetnicama Barbaro in Katarino Bastianina, ki je naslikal tudi Poslednjo sodbo v apsidi kora (1577–1581).

Muzej

Muzej v stolnici je bil včasih v nekdanji cerkvi San Romano čez trg, v kateri so shranjeni dve deli Cosima Ture (Oznanjenje in Sveti Jurij in zmaj), Mati božja z granatnim jabolkom(Madonna della melagrana) Jacopa della Quercie in osem tapiserij z zgodbami dveh svetnikov zavetnikov Ferrare, ki temeljijo na risbah Garofala in Camilla Filippija.

Galerija

Sklici

↑ Danijel, Ezekiel, Izaija, Jeremija

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Stolnica svetega Jurija, Ferrara.

[1] Danijel, Ezekiel, Izaija, Jeremija

[1]

@@ Vrstica 10: / Vrstica 10: @@
 | imagealt               =
 | landscape              =
-| caption                = Zahodna fasada stolnice
+| caption                = Zahodno pročelje stolnice
 | pushpin map            =
 | pushpin map alt =
@@ Vrstica 59: / Vrstica 59: @@
 | heritage designation   =
 | architecture_type     = stolnica
-| style                  = [[romanska arhitektura|romanika]], [[gotska arhitektura|gotika]], [[renesančna arhitektura|renrsansa]], [[baročna arhitektura|barok]]
+| style                  = [[romanska arhitektura|romanika]], [[gotska arhitektura|gotika]], [[renesančna arhitektura|renesansa]], [[baročna arhitektura|barok]]
 |
 | metropolis             =
@@ Vrstica 70: / Vrstica 70: @@
 [[File:Central Nave in Ferrara San Giorgio Cathedral.jpg|thumb|Glavna ladja]]
-'''Stolnica v Ferrari''' (italijanko ''Basilica Cattedrale di San Giorgio, Duomo di Ferrara'') je [[Rimskokatoliška cerkev |rimskokatoliška]] [[stolnica]] in [[Bazilika# Manjše bazilike|manjša bazilika]] v [[Ferrara|Ferrari]] v severni [[Italija|Italiji]]. Posvečena [[sveti Jurij|svetemu Juriju]], pokrovitelju mesta, je sedež [[nadškof]]a Ferrare in največja verska stavba v mestu.
+'''Stolnica v Ferrari''' (italijansko ''Basilica Cattedrale di San Giorgio, Duomo di Ferrara'') je [[Rimskokatoliška cerkev |rimskokatoliška]] [[stolnica]] in [[Bazilika# Manjše bazilike|manjša bazilika]] v [[Ferrara|Ferrari]] v severni [[Italija|Italiji]]. Posvečena je [[sveti Jurij|svetemu Juriju]], zavetniku mesta, je sedež [[nadškof]]a Ferrare in največja verska stavba v mestu.
-Stolnica stoji v središču mesta, nedaleč od Mestne hiše (''Palazzo Comunale'') in znamenitega [[grad Estense|gradu Estense]] in je povezana z nadškofovsko palačo s pokritim prehodom.
+Stolnica stoji v središču mesta blizu Mestne hiše (''Palazzo Comunale'') in znamenitega [[grad Estense|gradu Estense]], estense se nanaša na ime družine Este, ter je povezana z nadškofovsko palačo s pokritim prehodom.
 == Zgodovina ==
-Gradnja sedanje stavbe se je začela v 12. stoletju, ko se je mesto razširilo proti levemu bregu reke [[Pad]]. Nova stolnica je bila posvečena leta 1135. Nekdanja stolnica, posvečena tudi svetemu Juriju, še vedno stoji na desnem bregu reke izven mestnega obzidja in je danes znana pod imenom Bazilika svetega Jurija izven obzidja (''San Giorgio fuori le mura'').
+Gradnja sedanje stavbe se je začela v 12. stoletju, ko se je mesto razširilo proti levemu bregu reke [[Pad]]. Nova stolnica je bila posvečena leta 1135. Nekdanja stolnica, tudi posvečena svetemu Juriju, je še vedno na desnem bregu reke zunaj mestnega obzidja in je danes znana pod imenom Bazilika svetega Jurija zunaj obzidja (''San Giorgio fuori le mura'').
 == Zunanjost ==
-Izvirna [[romanska arhitektura|romanska]] zasnova se kaže na fasadi, ki je podobna stolnici v [[Stolnica v Modeni|Modeni]] in [[Stolnica v Parmi|Parmi]]: v belem [[marmor]]ju, s tremi konicami in nizom lož, majhnimi arkadami in [[Rozeta (arhitektura)|rozetami]], [[kip]]i in številnimi [[relief (umetnost)|relief]]i. Na desni strani je kip Alberta d'Este, na strani pa je bronast doprsni [[papež Klemen VIII.]], nad napisom v spomin na njegovo zajetje mesta.
+Izvirna [[romanska arhitektura|romanska]] zasnova se kaže na pročelju, ki je podobno stolnici v [[Stolnica v Modeni|Modeni]] in [[Stolnica v Parmi|Parmi]]: v belem [[marmor]]ju, s tremi konicami in vrsto lož, majhnimi arkadami in [[Rozeta (arhitektura)|rozetami]], [[kip]]i in številnimi [[relief (umetnost)|relief]]i. Na desni strani je kip Alberta d'Esteja, ob strani pa je bronast doprsni [[papež Klemen VIII.]] čez napis v spomin na zajetje mesta.
-V središču fasade je veranda, podprta z dvema stebroma z [[Atlant]]i, ki sedijo na levih kot bazi. Okrašena je s ''Poslednjo sodbo'' neznanega mojstra in ložo z Marijo in otrokom (pozni [[gotika|gotski]] dodatek). [[Portal]] je delo kiparja Nicholausa, učenca Wiligelmusa. Luneta prikazuje svetega Jurija, zaščitnika Ferrare, ki ubija zmaja; prizori iz Kristusovega življenja se pojavijo na prekladi. Podboj, ki oblikuje vhod, je okrašen s figurami, ki prikazujejo Oznanenje in štiri preroke, ki so napovedali prihod Kristusa. <ref>[[Danijel (prerok)| Danijel]], [[Ezekiel]], [[Izaija (prerok)| Izaija]], [[Jeremija]]</ref> Glede na zdaj uničen napis je bil Nicholaus odgovoren za načrtovanje prvotne stavbe. Njegovi deli sta tudi dvostranski portal na zahodni strani, kot tudi spodnja loža tukaj in na južni strani stavbe. Drugi Nicholausov portal z dodatki Benedetta Antelamija je bil na južni strani, vendar je bil porušen med obnovo v 18. stoletju. Nekateri kipi, ki so jo okrasili, so zdaj na trgu pred zgradbo (podporni [[grifin]]i), v [[narteks]]u in v stolničnem muzeju. Portal so [[romar]]ji uporabljali na poti v [[Rim]]. Na južni strani je nedokončan [[renesančna arhitektura|renesančni]] [[zvonik]], v belem in roza marmorju, pripisan [[Leon Battista Alberti|Leonu Battista Albertiju]] in zgrajen med letoma 1451-1493. Opečna [[apsida]] ima loke in marmorne [[kapitel]]e, načrtoval jo je arhitekt Ferrarese Biagio Rossetti
+V središču pročelja je preddverje, podprto z dvema stebroma z [[atlant]]i, ki sedijo na levih kot podstavkih. Okrašena je s ''poslednjo sodbo'' neznanega mojstra in ložo z Marijo in otrokom (pozni [[gotika|gotski]] dodatek). [[Portal]] je delo kiparja Nichola, učenca Wiligelma. Luneta prikazuje svetega Jurija, zaščitnika Ferrare, ki ubija zmaja; na prekladi so prizori iz Kristusovega življenja. Podboj, ki oblikuje vhod, je okrašen s figurami, ki prikazujejo oznanjenje in štiri preroke, ki so napovedali prihod Kristusa. <ref>[[Danijel (prerok)| Danijel]], [[Ezekiel]], [[Izaija (prerok)| Izaija]], [[Jeremija]]</ref> Glede na zdaj uničen napis je bil Nicholo odgovoren za načrtovanje prvotne stavbe. Njegovi deli sta tudi dvostranski portal na zahodni strani ter spodnja loža tukaj in na južni strani stavbe. Njegov drugi portal z dodatki Benedetta Antelamija je bil na južni strani, vendar je bil porušen med obnovo v 18. stoletju. Nekateri kipi, ki so jo okrasili, so zdaj na trgu pred zgradbo (podporni [[grifin]]i), v [[narteks]]u in stolničnem muzeju. Portal so [[romar]]ji uporabljali na poti v [[Rim]]. Na južni strani je nedokončan [[renesančna arhitektura|renesančni]] [[zvonik]] v belem in rožnatem marmorju, pripisan [[Leon Battista Alberti|Leonu Battisti Albertiju]], ki je bil zgrajen med letoma 1451 in 1493. Opečna [[apsida]] ima loke in marmorne [[kapitel]]e, načrtoval jo je  ferrarski arhitekt Biagio Rossetti.
 == Notranjost ==
-Notranjost, v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu po [[požar]]u v 18. stoletju, ima glavno in dve stranski ladji. Tu je bronast kip ''Križanja'', Niccolòja Baroncellija, svetnika Jurij in Maurelij, Domenica di Parisa (15. stoletje), pa tudi [[Guercino]]vo ''Mučeništvo svetega Lovrenca'' (17. stoletje). V stranskih kapelah so ''Okronana Marija s svetniki'', delo Il Garofalona, ''Marijino kronanje'', delo Francesca Francia in ''Devica v slavi s svetnicama Barbaro in Katarino'', delo Bastianinija, ki je naslikal tudi ''Poslednjo sodbo'' v apsidi [[prezbiterij|kora]] (1577-1581).
+Notranjost, ki je po [[požar]]u v 18. stoletju popolnoma v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu, ima glavno in dve stranski ladji. V njej so bronasti kip ''Križanje'' Niccola Baroncellija, svetnika Jurij in Mavrelij Domenica di Parisa (15. stoletje), pa tudi [[Guercino]]vo ''Mučeništvo svetega Lovrenca'' (17. stoletje). V stranskih kapelah so ''Kronana Marija s svetniki'' Il Garofala, ''Marijino kronanje'' Francesca Francie in ''Devica v slavi s svetnicama Barbaro in Katarino'' Bastianina, ki je naslikal tudi ''Poslednjo sodbo'' v apsidi [[prezbiterij|kora]] (1577–1581).
 == Muzej ==
-Muzej v stolnici je bil nameščen v nekdanji cerkvi San Romano čez trg, kjer imajo shranjeni dve deli [[Cosimo Tura|Cosmè Tura]] (''Oznanjenje'' in ''Sveti Jurij in zmaj''), ''Madonna della melagrana'' - Jacopo della Quercia in osem tapiserij z zgodbami dveh pokroviteljev svetnikov Ferrare, ki temeljijo na risbah Garofala in Camilla Filippa.
+Muzej v stolnici je bil včasih v nekdanji cerkvi San Romano čez trg, v kateri so shranjeni dve deli [[Cosimo Tura|Cosima Ture]] (''Oznanjenje'' in ''Sveti Jurij in zmaj''), ''Mati božja z granatnim jabolkom''(Madonna della melagrana) Jacopa della Quercie in osem tapiserij z zgodbami dveh svetnikov zavetnikov Ferrare, ki temeljijo na risbah Garofala in Camilla Filippija.
 == Galerija ==