Miljutin Željeznov: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
|||
| Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
==Življenje in delo== |
==Življenje in delo== |
||
Miljutin Željeznov, brat publicista in prevajalca [[Dušan Željeznov| |
Miljutin Željeznov, brat publicista in prevajalca [[Dušan Željeznov|Dušana Željeznova]], ki se je rodil očetu profesorju Ivanu Željeznovu in materi pisateljici [[Marijana Željeznov-Kokalj|Marijani Željeznov-Kokalj]], je v rojstnem mestu obiskoval klasično gimnazijo (1940–1948), ter nato nadaljeval študij na ljubljanski [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]] (šibki tok) in 1954 [[diploma|diplomiral]]. [[Magisterij]] je končal 1964, in 1965 [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Sosedstveni pojav pri premih vzporednih tokovodnikih krožnih prerezov''. {{COBISS|ID=309332}} |
||
Zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|OF]] je bil 1943 izključen iz gimnazije. V letih 1953−1958 je bil zaposlen na Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani, od 1958-1992 pa na ljubljanski FE, od 1977-1992 kot [[redni profesor]] za področje teorije [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] in osnov elektrotehnike. Od 1975 je predaval tudi na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Višji tehniški šoli]] v [[Maribor]]u. V letih 1967−1981 je sodeloval z Belorusko državno univerzo v [[Minsk]]u in Moskovskim energetskim inštitutom v [[Moskva|Moskvi]]. |
Zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|OF]] je bil 1943 izključen iz gimnazije. V letih 1953−1958 je bil zaposlen na Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani, od 1958-1992 pa na ljubljanski FE, od 1977-1992 kot [[redni profesor]] za področje teorije [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] in osnov elektrotehnike. Od 1975 je predaval tudi na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Višji tehniški šoli]] v [[Maribor]]u. V letih 1967−1981 je sodeloval z Belorusko državno univerzo v [[Minsk]]u in Moskovskim energetskim inštitutom v [[Moskva|Moskvi]]. |
||
Redakcija: 00:24, 2. september 2017
| Miljutin Željeznov | |
|---|---|
| Rojstvo | 16. februar 1930 Ljubljana |
| Smrt | 6. september 2002 Polhov Gradec |
| Narodnost | slovenska |
| Področja | elektrotehnika |
| Ustanove | Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru |
| Alma mater | Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani |
| Mentor doktorske disertacije | Venčeslav Koželj |
| Pomembne nagrade | Vidmarjeva nagrada, Red dela z srebrnim in zlatim vencem |
Miljutin Željeznov, slovenski inženir elektrotehnike, * 16. februar 1930, Ljubljana, † 6. september 2002, Polhov Gradec.
Življenje in delo
Miljutin Željeznov, brat publicista in prevajalca Dušana Željeznova, ki se je rodil očetu profesorju Ivanu Željeznovu in materi pisateljici Marijani Željeznov-Kokalj, je v rojstnem mestu obiskoval klasično gimnazijo (1940–1948), ter nato nadaljeval študij na ljubljanski FE (šibki tok) in 1954 diplomiral. Magisterij je končal 1964, in 1965 doktoriral z disertacijo Sosedstveni pojav pri premih vzporednih tokovodnikih krožnih prerezov. (COBISS)
Zaradi sodelovanja z OF je bil 1943 izključen iz gimnazije. V letih 1953−1958 je bil zaposlen na Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani, od 1958-1992 pa na ljubljanski FE, od 1977-1992 kot redni profesor za področje teorije elektromagnetnega polja in osnov elektrotehnike. Od 1975 je predaval tudi na Višji tehniški šoli v Mariboru. V letih 1967−1981 je sodeloval z Belorusko državno univerzo v Minsku in Moskovskim energetskim inštitutom v Moskvi.
Samostojno in v soavtorstvu je objavil okoli 100 strokovnih del, od teh 5 samostojnih publikacij. Napisal je učbenike Osnove teorije elektromagnetnega polja (1971), Poglavja iz teorije elektromagnetnega polja (1976) in Osnove elektrotehnike I (1989); skripta Koordinatni sistemi (1963) in Problemi iz teoretične elektrotehnike (1967). Iz ruščine je prevedel knjigo Od umetnih satelitov k medplanetarnim poletom (A. A. Šternfeld, 1958), ki je prvo delo v slovenščini s tega področja, pomembno zaradi novega izrazoslovja. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in priznanj.
Odlikovanja in priznanja
- Vidmarjevo nagrado FE v Ljubljani (1979)
- Zlata plaketa Univerze v Ljubljani (1989)
- Red dela s srebrnim vencem (1966)
- Red dela z zlatim vencem (1984).
Viri
- Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
Ogrinc Evgen. »Željeznov Miljutin«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
| Splošno | |
|---|---|
| Biografski slovarji | |
