Grška abeceda: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/pnp
Vrstica 9: Vrstica 9:


=== Osnovne črke ===
=== Osnovne črke ===

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v [[Mednarodna fonetična abeceda|Mednarodnem fonetičnem naboru črk]]):
Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v [[Mednarodna fonetična abeceda|Mednarodnem fonetičnem naboru črk]]):


Vrstica 284: Vrstica 285:


=== Opuščene črke ===
=== Opuščene črke ===

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v [[grške številke|grških številkah]].
Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v [[grške številke|grških številkah]].


Vrstica 341: Vrstica 343:


== Izpeljani nabori črk ==
== Izpeljani nabori črk ==
[[slika:Masiliana tablet.svg|thumb|300px|Najstarejši etruščanski [[abecedarij]], najdišče [[Marsiliana|Marsiliana d'Albegna]], še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim alfabetom]]
[[slika:Masiliana tablet.svg|thumb|300px|Najstarejši etrurski [[abecedarij]], najdišče [[Marsiliana|Marsiliana d'Albegna]], še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim alfabetom]]
[[slika:Wulfila bibel.jpg|thumb|right|Stran iz [[Codex Argenteus]], rokopisa biblije iz 6. stoletja v gotici]]
[[slika:Wulfila bibel.jpg|thumb|right|Stran iz [[Codex Argenteus]], rokopisa biblije iz 6. stoletja v gotici]]


Po grškem alfabetu so se zgledovali številni drugi nabori črk:{{sfn|Coulmas|1996|p=}}
Po grškem alfabetu so se zgledovali številni drugi nabori črk:{{sfn|Coulmas|1996|p=}}
* [[latinica]], kot druge [[Stara italijanska pisava|stare pisave v Italiji]] prevzeta iz arhaične oblike grškega alfabeta, ki so jo proti koncu 8. stoletja pred našim štetjem prek [[Etruščanščina|etruščanščine]] v Italijo prinesli grški kolonisti
* [[latinica]], kot druge [[Stara italijanska pisava|stare pisave v Italiji]] prevzeta iz arhaične oblike grškega alfabeta, ki so jo proti koncu 8. stoletja pr. n. št. prek [[etruščina|etruščine]] v Italijo prinesli grški kolonisti
* [[gotica]], ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise [[Gotščina|gotščine]] .<ref>{{harvnb|Murdoch|2004|156}}</ref>
* [[gotica]], ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise [[gotščina|gotščine]] .<ref>{{harvnb|Murdoch|2004|156}}</ref>
* [[glagolica]], ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v [[starocerkvena slovanščina|starocerkveni slovanščini]]
* [[glagolica]], ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v [[starocerkvena slovanščina|starocerkveni slovanščini]]
* [[cirilica]], ki je kmalu nadomestila glagolico
* [[cirilica]], ki je kmalu nadomestila glagolico
Vrstica 353: Vrstica 355:


== Grški kodni nabori ==
== Grški kodni nabori ==

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".
Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".


Vrstica 358: Vrstica 361:


=== Grščina v Unikodu ===
=== Grščina v Unikodu ===

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za [[epigrafiko]]. S [[kombiniranje znakov|kombiniranjem znakov]] podpira tudi grško [[filologijo]], [[dialektologijo]] ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s [[strešica|strešico]] in [[ostrivec|ostrivcem]] ''predstavimo'' kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: {{politonalno|ᾱ́}}.
Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za [[epigrafiko]]. S [[kombiniranje znakov|kombiniranjem znakov]] podpira tudi grško [[filologijo]], [[dialektologijo]] ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s [[strešica|strešico]] in [[ostrivec|ostrivcem]] ''predstavimo'' kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: {{politonalno|ᾱ́}}.


Vrstica 487: Vrstica 491:
|}
|}


==Druge rabe ==
== Druge rabe ==


=== Uporaba v drugih jezikih ===
=== Uporaba v drugih jezikih ===

Redakcija: 17:39, 16. avgust 2017

Grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr.n.št.,[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.[2]

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Preglednica črk

Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodnem fonetičnem naboru črk):

črka ime izgovarjava feničanska ustreznica prečrkovanje1
stara grščina srednjeveška
grščina
(politonalna)
nova
grščina
slovenščina klasična
stara
grščina
nova
grščina
stara
grščina
nova
grščina
Α α ἄλφα άλφα alfa [a] [aː] [a] Alef alef a
Β β βῆτα βήτα beta [b] [v] Bet bet b
Γ γ γάμμα γάμμα
γάμα
gama [g] [ɣ~ʝ] Gimel gimel g
Δ δ δέλτα δέλτα delta [d] [ð] Dalet dalet d
Ε ε εἶ ἒ ψιλόν έψιλον epsilon [e] He he e
Ζ ζ ζῆτα ζήτα zeta [zd]
(ali [dz]?)
pozneje [zː]
[z] Zajin zajin dz, z
Η η ἦτα ήτα eta [ɛː] [i] Het het ē
Θ θ θῆτα θήτα theta [tʰ] [θ] Tet tet th
Ι ι ἰῶτα ιώτα
γιώτα
jota [i] [iː] [i], [j] Jod jod i, j
Κ κ κάππα κάππα
κάπα
kapa [k] [k~c] Kaf kaf k
Λ λ λάβδα λάμβδα λάμδα
λάμβδα
lambda [l] lamed lamed l
Μ μ μῦ μι
μυ
mi [m] Mem mem m
Ν ν νῦ νι
νυ
ni [n] Nun nun n
Ξ ξ ξεῖ ξῖ ξι ksi [ks] Sameh sameh x
Ο ο οὖ ὂ μικρόν όμικρον omikron [o] Ajin ajin o
Π π πεῖ πῖ πι pi [p] Pe pe p
Ρ ρ ῥῶ ρω ro [r], [r̥] [r] Reš reš r
Σ σ
ς
(končna)
σῖγμα σίγμα sigma [s] Sin šin s
Τ τ ταῦ ταυ tau, tav [t] Tav tav t
Υ υ ὓ ψιλόν ύψιλον ipsilon [y] [yː]
(prvotno [u] [uː])
[i] Vav vav y
Φ φ φεῖ φῖ φι fi [pʰ] [f] izvor nejasen
(glej besedilo)
ph
Χ χ χεῖ χῖ χι hi [kʰ] [x~ç] ch
Ψ ψ ψεῖ ψῖ ψι psi [ps] ps
Ω ω ὦ μέγα ωμέγα omega [ɔː] [o] Ajin ajin ō
  1. Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Številne črke

črka feničanska ustreznica ime prečrkovanje izgovarjava
slovenščina arhaična grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϛ ϛ stigma στῖγμα st [st]
Ϟ ϟ Qof Qof kopa ϙόππα κόππα k [k]
Ϡ ϡ Sade Sade sampi σαμπῖ ss [sː], [ks], [ts]

Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

črka feničanska ustreznica ime prečrkovanje izgovarjava
slovenščina arhaična grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϝ ϝ Vav Vav digama ϝαῦ δίγαμμα w [w]
Ͱ ͱ Het Het heta ἧτα h [h]
Ϻ ϻ Sade Sade san ϻάν σάν s [s]
Ϸ ϸ Sin Šin šo š [ʃ]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz alfabeta izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanskem ali hebrejskem naboru črk.

Izpeljani nabori črk

Najstarejši etrurski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna, še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim alfabetom
Stran iz Codex Argenteus, rokopisa biblije iz 6. stoletja v gotici

Po grškem alfabetu so se zgledovali številni drugi nabori črk:[3]

Grški alfabet imajo tudi za prednika armenskega nabora črk, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinskega nabora črk.[5]

Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v Unikodu

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
0370         ʹ ͵         ͺ ͻ ͼ ͽ ;  
0380         ΄ ΅ Ά · Έ Ή Ί   Ό   Ύ Ώ
0390 ΐ Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο
03A0 Π Ρ   Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω Ϊ Ϋ ά έ ή ί
03B0 ΰ α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ ο
03C0 π ρ ς σ τ υ φ χ ψ ω ϊ ϋ ό ύ ώ  
03D0 ϐ ϑ ϒ ϓ ϔ ϕ ϖ ϗ Ϙ ϙ Ϛ ϛ Ϝ ϝ Ϟ ϟ
03E0 Ϡ ϡ (tu so koptske črke)
03F0 ϰ ϱ ϲ ϳ ϴ ϵ ϶ Ϸ ϸ Ϲ Ϻ ϻ ϼ Ͻ Ͼ Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
1F00
1F10        
1F20
1F30 Ἷ
1F40        
1F50        
1F60
1F70 ά έ ή ί ό ύ ώ    
1F80
1F90
1FA0
1FB0   Ά ι ᾿
1FC0   Έ Ή
1FD0 ΐ     Ί  
1FE0 ΰ Ύ ΅ `
1FF0       Ό Ώ ´  

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni razmikalni zgled opis
U+0300 U+0060 (  ̀ ) »varia/krativec«"
U+0301 U+00B4, U+0384 (  ́ ) »oxia/tonos/ostrivec«
U+0304 U+00AF (  ̄ ) »makron«
U+0306 U+02D8 (  ̆ ) »vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308 U+00A8 (  ̈ ) »dialytika/preglas/diereza«
U+0313 (  ̓ ) »psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314 (  ̔ ) »"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342 (  ͂ ) »perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343 (  ̓ ) »coronis« (= U+0313)
U+0344 U+0385 (  ̈́ ) »dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345 U+037A (  ͅ ) »ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Druge rabe

Uporaba v drugih jezikih

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih naborov črk, ki so se kot prilagoditev grškega alfabeta razvijali dalje v samostojne nabore črk, so grški alfabet, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis |1996 |p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

V matematiki in znanosti

Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardno deviacijo.

Astronomija

Glavni članek: Bayerjevo poimenovanje.

Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je na primerv znana kot Alfa Kentavra (α Cen). Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.

Sklici

  1. Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
  2. Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
  3. Coulmas 1996.
  4. Murdoch & 2004 156
  5. Stevenson 2007, str. 1158

Zunanje povezave