Malta: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 59 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
(np)
'''Republika Malta''' ([[malteščina|malteško]] '''Repubblika ta' Malta''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Sestavlja jo 20 [[otok]]ov in čeri, ki ležijo 93 km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288 km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Stalno naseljena sta samo otoka [[Malta (otok)|Malta]] in [[Gozo]] (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike je [[Valletta]] na otoku Malta.
 
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Malteški viteški red|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta [[60]] doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je zdaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
 
Malta je postala neodvisna, prej pod [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], leta [[1964]]. Od leta [[2004]] je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
 
== Nastanek imena ==
Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', med). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni med ali sladek kot med. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]], od leta [[395]] do [[870]] pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda ''maleth'', ki pomeni nebesa, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.
 
== Geografija ==
[[Slika:Malta Gozo Comino.png|250px|left|thumb|]]
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|left|thumb|Satelitski posnetek otočja: Gozo, Comino in Malta]]
Malta je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Stalno naseljena sta samo največja otoka [[Malta (otok)|Malta]] (315 km²) in [[Gozo]] (Għawdex, 315 km²). Drugi večji otoki so Comino (Kemmuna, 3 km²), ki ni stalno naseljen, ter Cominotto (Kemmunett), Filfla, Fungus Rock (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. Otok Manoel (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči.
 
Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ima le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata.
 
Otočje ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''),<ref>[http://www.doi.gov.mt/en/islands/location.asp The Maltese Islands], Department of Information&nbsp;– Malta.</ref>. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta [[1905]], +1,1&nbsp; °C, najvišja pa avgusta [[1999]], +43,8&nbsp; °C. Sneg je v zadnjih 115 letih padal samo trikrat: februarja [[1895]], januarja [[1905]] in marca [[1949]]. Povprečne najvišje dnevne temperature se gibljejo od 15&nbsp; °C (januar, februar) do 30&nbsp; °C (julij, avgust). Povprečne najnižje dnevne temperature se gibljejo od 9 (januar, februar) do 22&nbsp; °C (julij, avgust). Celoletni povprečji dnevnih temperatur sta 21&nbsp; °C oziroma 15&nbsp; °C.
 
Malta je dolgo časa je veljala za najjužnejšo točko Evrope, kar pa ne drži. Najjužnejša točka je grški otok Gavdos.
[[File:Malta 16 Mnajdra.jpg|thumb|upright|Tempeljski kompleks Mnajdra]]
=== Prvi naseljenci ===
Malteške otoke so prvi naselili [[kamena doba|kamenodobni]] poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5200 pr. n. št. Ti prvi naseljenci so bili najbrž Sikanci, za katere menijo, da so bili edino pleme, ki je naseljevalo te otoke v tem času<ref>[http://www.localhistories.org/malta.html "Brief History of Malta"] LocalHistories.org</ref>, a se štejejo za sorodnike [[Iberci|Ibercev]]. Prvi prebivalci so okrog leta 3500 pr. n. št. zgradili prveene prostostoječenajstarejših verskedanes objekteohranjenih prostostoječih verskih objektov na svetu: [[megalitski templji na Malti|megalitske templje]] [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti (starejši so templji v Turčiji v kraji Göbekli Tepe).<ref>[http://www.otsf.org/ Old Temples Study Foundation (OTSF)]</ref> <ref>[http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html Aberystwyth, The University of Wales]</ref> <ref>David Trump et al., Malta Before History (2004: Miranda Publishers)</ref>
 
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura.<ref>[http://www.doi.gov.mt/EN/islands/dates.asp "Notable dates in Malta's history"], Department of Information - Maltese Government</ref> Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]].<ref>Owen, Charles[http://books.google.com/books?id=OhRCAAAAIAAJ&q=malta+Phoenician++%22trading+post%22&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&pgis=1 The Maltese Islands], Praeger.</ref>.
Brezimni uporabnik

Navigacijski meni