Pliberški pokol: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 23:37, 14. avgust 2017

Pliberška tragedija ali Pliberški pokol (hrvaško Bleiburška tragedija oz. Bleiburški pokolj) je hrvaški naziv za dogodke po koncu druge svetovne vojne, potem ko so Britanci izročili 95.000 civilov in vojakov, ustašev in domobrancev jugoslovanski partizanski vojski. V bistvu ne gre za en sam poboj, temveč za celo vrsto izvensodnih usmrtitev izročencev v sledečih tednih.

Ko se je pokazalo, da je poraz nacistične Nemčije in s tem tudi Neodvisne države Hrvaške neizogiben, je hrvaška vlada kljub objavi splošne pomilostitve ukazala umik svojih oboroženih sil v Avstrijo, kjer naj bi se skupaj z zahodnimi zavezniki vrnili osvobajati svojo domovino. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade pod generalom Herenčićem vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta Pliberk (nemško Bleiburg) ob meji s Slovenijo. Med njimi je bilo približno 95.000 vojakov in častnikov, med njimi tudi vsi krvniki iz Jesenovca in drugih ustaških uničevalnih taborišč, nune iz uničevalnega taborišča za otroke Jastrebarsko, poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev.

Dne 15. maja 1945 je britanski general Patrick Scott ukazal izročitev vseh kvizlinških vojakov Jugoslovanski armadi, katere poveljnik je bil Danilo Basta, politični komisar 51. vojvodinske divizije. Poleg vojakov so izročili tudi civiliste. Največ teh ljudi je bilo ubitih v naslednjih tednih.

Le manjši del vojakov in civilistov so pobili v okolici Pliberka; največ jih je umrlo na pohodih skozi Jugoslavijo, pa čeprav so s seboj kot živi ščit vodili jetnike iz svojih taborišč, zlasti ženske in otroke, ki pa čez dravo niso prišli živi. Veliko izročencev je umrlo v pobojih v Kočevskem Rogu.

V hrvaški emigrantski literaturi so za te dogodke uporabljali pojem Križev pot (Križni put, tudi Križni putevi), katerega so po osamosvojitvi tudi uvedli v uradno zgodovinopisje na Hrvaškem. »Bleiburg« je postal simbol in metafora za trpljenje Hrvatov pod komunizmom.

Glej tudi

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 '''Pliberška tragedija''' ali '''Pliberški pokol''' ({{jezik-hr|Bleiburška tragedija}} oz. ''Bleiburški pokolj'') je hrvaški naziv za dogodke po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], potem ko so Britanci izročili 95.000 civilov in vojakov, [[ustaši|ustašev]] in [[Hrvaško domobranstvo|domobrancev]] jugoslovanski [[partizan]]ski vojski. V bistvu ne gre za en sam poboj, temveč za celo vrsto izvensodnih usmrtitev izročencev v sledečih tednih.
-Ko se je pokazalo, da je poraz [[Nacizem|nacistične]] [[Tretji rajh|Nemčije]] in s tem tudi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] neizogiben, je hrvaška vlada ukazala umik svojih oboroženih sil v [[Avstrija|Avstrijo]]. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade pod generalom Herenčićem vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta [[Pliberk]] ([[Nemščina|nemško]] ''Bleiburg'') ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Med njimi je bilo približno 95.000 vojakov in častnikov, poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev.
+Ko se je pokazalo, da je poraz [[Nacizem|nacistične]] [[Tretji rajh|Nemčije]] in s tem tudi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] neizogiben, je hrvaška vlada  kljub objavi splošne pomilostitve  ukazala umik svojih oboroženih sil v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer naj bi se skupaj z zahodnimi zavezniki vrnili osvobajati svojo domovino. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade pod generalom Herenčićem vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta [[Pliberk]] ([[Nemščina|nemško]] ''Bleiburg'') ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Med njimi je bilo približno 95.000 vojakov in častnikov, med njimi tudi vsi krvniki iz [[Jesenovec|Jesenovca]] in drugih ustaških uničevalnih taborišč, nune iz uničevalnega taborišča za otroke [[Jastrebarsko]], poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev.
 Dne [[15. maj]]a [[1945]] je britanski general [[Patrick Scott]] ukazal izročitev vseh kvizlinških vojakov [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanski armadi]], katere poveljnik je bil [[Danilo Basta]], politični komisar 51. vojvodinske divizije. Poleg vojakov so izročili tudi civiliste. Največ teh ljudi je bilo ubitih v naslednjih tednih.
-Le manjši del vojakov in civilistov so pobili v okolici Pliberka; največ jih je umrlo na pohodih skozi [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] ter v ujetniških [[taborišče|taboriščih]]. Veliko izročencev je umrlo v pobojih v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]].
+Le manjši del vojakov in civilistov so pobili v okolici Pliberka; največ jih je umrlo na pohodih skozi [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], pa čeprav so s seboj kot živi ščit vodili jetnike iz svojih taborišč, zlasti ženske in otroke, ki pa čez dravo niso prišli živi. Veliko izročencev je umrlo v pobojih v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]].
 V hrvaški emigrantski literaturi so za te dogodke uporabljali pojem '''Križev pot''' (''Križni put'', tudi ''Križni putevi''), katerega so po osamosvojitvi tudi uvedli v uradno zgodovinopisje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. »''Bleiburg''« je postal simbol in metafora za trpljenje Hrvatov pod komunizmom.