Malta: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 247 zlogov ,  pred 3 leti
lektoriranje
(→‎Geografija: napaka)
(lektoriranje)
| [[Predsednik vlade Malte|Predsednik vlade]] || [[Joseph Muscat]]
|-----
| [[Površina]]<br />&nbsp;- Skupnoskupno <br />&nbsp;- % voda
| [[Seznam držav sveta po površini|184. na svetu]] <br />
316 [[kvadratni kilometer|km²]] <br /> zanemarljivo
|-----
| [[Prebivalstvo]] <br />&nbsp;- Skupno– skupno ([[2002]]) <br />&nbsp;- [[gostota prebivalstva|Gostotagostota]]
| [[Seznam držav sveta po prebivalstvu|165. na svetu]]<br /> 394.583 <br /> 1249/km²
|-----
| [[Neodvisnost]]<br />&nbsp;- Datumod
| od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|ZdruženegaZdruženo kraljestvakraljestvo]]<br />[[21. september|21. septembra]] [[1964]]
|-----
| [[Valuta]] || [[Evroevro]],, [[EUR]]
|-----
| [[Časovni pas]]
|}
 
'''Republika Malta''' ([[malteščina|malteško]]: '''Repubblika ta' Malta''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. MaltaSestavlja jejo otočje dvajsetih20 [[otok]]ov in čeri, ki ležijo 93&nbsp;km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288&nbsp;km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Stalno naseljena sta samo otoka [[Malta (otok)|Malta]] in [[Gozo]] (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike jaje [[Valletta]] na otoku Malta.
 
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Malteški viteški red|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta [[60]] doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je sedajzdaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
 
Malta je dobilapostala neodvisnostneodvisna, odprej pod [[Velika Britanija|VelikeVeliko BritanijeBritanijo]], leta [[1964]]. Od leta [[2004]] je članica [[Evropska skupnostunija|Evropske skupnostiunije]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
 
== Nastanek imena ==
Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', »med«). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni »med« ali »sladek kot med«. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]], od leta [[395]] do [[870]] pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda ''maleth'', ki pomeni »nebesa«, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag.
 
== Geografija ==
[[Slika:Malta Gozo Comino.png|250px|left|thumb|]]
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|left|thumb|Satelitski posnetek Malteškega otočja: Gozo, Comino in Malta]]
Malta je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Stalno naseljena sta samo največja otoka [[Malta (otok)|Malta]] (315&nbsp;km²) in [[Gozo]] (Għawdex, 315&nbsp;km²). Drugi večji otoki so Comino (Kemmuna, 3&nbsp;km²), ki ni stalno naseljen, ter Cominotto (Kemmunett), Filfla, Fungus Rock (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. Otok Manoel (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči.
 
Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ima le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata.
 
Otočje ima mediretanskosredozemsko podnebje klimo([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''),<ref>[http://www.doi.gov.mt/en/islands/location.asp The Maltese Islands], Department of Information&nbsp;– Malta.</ref>. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta [[1905]] -, +1,1&nbsp; °C, najvišja pa avgusta [[1999]] -, +43,8&nbsp; °C. Sneg je v zadnjih 115 letih padal samo trikrat: februarja [[1895]], januarja [[1905]] in marca [[1949]]. Povprečne najvišje dnevne temperature se gibljejo od 15&nbsp; °C (januar, februar) do 30&nbsp; °C (julij, avgust). Povprečne najnižje dnevne temperature se gibljejo od 9° (januar, februar) do 22&nbsp; °C (julij, avgust). Celoletni povprečji dnevnih temperatur sta 21&nbsp; °C oziroma 15&nbsp; °C.
 
Malta je dolgo časa je veljala za najjužnejšo točko Evrope, kar pa ne drži. Najjužnejša točka je grški otok Gavdos.
 
=== Urbanizacija ===
Glede naPo EurostatEurostatu je Malta sestavljena iz dveh večjih urbanih območij, imenovanih "Valletta" (glavni otok Malta) in "Gozo". Po podatkih ''Demographia'' je država opredeljena kot urbana površina. Po mnenju Evropske mreže za opazovanje prostorskega razvoja je Malta opredeljena kot funkcionalno urbano območje (FUA). Po podatkih Združenih narodov je približno 95 odstotkov površine Malte mestno in številka se povečuje vsako leto. Tudi po rezultatihizsledkih študij ESPON in Evropske komisije je "celotno ozemlje Malte predstavljaena enosama samo urbanourbana regijoregija".
 
Občasno se v medijih in uradnih publikacijah Malta imenuje mesto- država. MalteškiNa grbmalteškem nosigrbu tudije ''corona muralis'', ki je opisana kot »"prikaz malteških utrdb in pomeni mesto-državo« država".<ref>{{cite web|url=http://www.doi.gov.mt/en/state/symbols.asp |title="The emblem of Malta", Department of Information |publisher=Doi.gov.mt |accessdate=20 October 2013}}</ref> Malta s površino 316 km2km² in 0,4 milijona prebivalcev je ena najbolj gostonajgosteje poseljenih držav na vsem svetu.
 
{{Largest cities
 
== Zgodovina ==
[[File:Malta 16 Mnajdra.jpg|thumb|upright|Tempeljski kompleks Mnajdra.]]
=== Prvi naseljenci ===
Malteške otoke so prvi naselili [[kamena doba|kamenodobni]] poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5200 pr. n. št. Ti prvi naseljenci so bili najbrž Sikanci, za katere menijo, da so bili edino pleme, ki je naseljevalo te otoke v tem času.<ref>[http://www.localhistories.org/malta.html "Brief History of Malta"] LocalHistories.org</ref>, a smatraju se srodnicimaštejejo za sorodnike [[IberiIberci|IberaIbercev]]. Prvi prebivalci so okrog leta 3500 pr. n. št. zgradili prve prosto stoječeprostostoječe verske objekte na svetu: [[megalitski templji na Malti|megalitske templje]] [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti.<ref>[http://www.otsf.org/ Old Temples Study Foundation (OTSF)]</ref> <ref>[http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html Aberystwyth, The University of Wales]</ref> <ref>David Trump et al., Malta Before History (2004: Miranda Publishers)</ref>
 
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura.<ref>[http://www.doi.gov.mt/EN/islands/dates.asp "Notable dates in Malta's history"], Department of Information - Maltese Government</ref> Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]].<ref>Owen, Charles[http://books.google.com/books?id=OhRCAAAAIAAJ&q=malta+Phoenician++%22trading+post%22&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&pgis=1 The Maltese Islands], Praeger.</ref>.
 
Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]].<ref>Terterov, Marat. [http://books.google.com/books?id=kc7DO3TZEYcC&pg=PA4&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&sig=ACfU3U2Sm0qNg7diIWAe4mLI4LUqiRKNgA#v=onepage&q=malta%20Phoenician%20%20%22trading%20post%22&f=false Doing Business with Malta] , GMB Publishing Ltd. ISBN 1-905050-63-1</ref> V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e inter izdelovali tkanine. V časuMed [[Punske vojne|Punskihpunskimi vojnvojnami]] ([[264 pr. n. št.|264]]-[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu.<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Med sirakuškim uporom v drugi Punskipunski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja [[Mdina]].
 
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu sv.svetega Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]].<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesece, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih štiristo let, vendar je o tem obdobju zelo malo znanegaznano. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.<ref>Borg, Victor Paul. [http://books.google.com/books?id=o1QO1Tk-FsMC&pg=PA331&dq=byzantine+malta&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U38b0XhbN8wTPyxs2tPEX0RbyVg9w#v=onepage&q=byzantine%20malta&f=false The Rough Guide to Malta & Gozo], Rough Guides. ISBN 1-85828-680-8</ref>.
 
=== Srednji vek ===
V bizantinsko-arabskih vojnah ([[780]]-[[1180]]) je bizantinski sicilski [[admiral]] EufemijEvfemij izdal Bizantinsko cesarstvo, razglasil samostojnost Sicilije in pozval na pomoč [[Arabci|Arabce]]. Malta in Sicilija sta postali del Sicilskega emirata, kateremu so od leta [[909]] vladali [[Fatimidi]]. Arabci so na Malti zgradili namakalne sisteme in zasadili nove vrste sadja ([[citrus]]e) in [[bombaž]]. S seboj so prinesli tudi sicilsko-arabski jezik, iz katerega se je razvila [[malteščina]]<ref>Wilson, Andrew. [http://books.google.com/books?id=jIP9WiIOtKYC&pg=PA64&dq=Siculo-Arabic+Maltese&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U0ANaOtExtwNoXiIbN9koijAKe_9A Corpus Linguistics Around the World] , Rodopi. ISBN 90-420-1836-4</ref>. Arabci so dopuščali versko svobodo, zato se je na otočju ohranilo [[krščanstvo]], prebivalci pa so morali zato plačevati poseben verski davek.
 
V [[11. stoletje|11. stoletju]] so [[Normani]] iz [[Normandija|Normandije]] zasedli najprej Sicilijo, leta [[1091]] pa še Malto. Maltežani so novega vladarja [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I. Sicilskega]] toplo sprejeli in mu ponudili vojaško pomoč. Rogerij je nato baje odtrgal in jim podaril del svoje rdeče-bele zastave, ki je postala osnova za sodobno malteško zastavo.
Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljeneganovoustanovljene [[SicilskoKraljevina kraljestvoSicilija|SicilskegaKraljevine kraljestvaSicilije]], ki je obsegaloobsegala Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi [[normanska arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred Sicilski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. Sicilsko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na [[Staufovci|Hohenstaufovce]], ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce<ref>{{cite news|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Time-Line}}</ref> in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce Celanaiz kraja Celan iz italijanske vdežele [[AbruzziAbruci]]h.
 
Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetinsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne [[Karel I. Anžujski| KarelKarla I.]] z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je sledilbil velik upor na Siciliji, znan kot ''[[Papež Martin IV.#Sicilske večernice|Sicilskesicilijanske večernice]]'', po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta prišlipripadli pod oblast AragoncevAragoncem. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del Aragonskega kraljestva.<ref>{{cite news|url=http://www.knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|publisher=KnowItal.com|title=History of Sicily}}</ref> Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med dvema družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilskisicilijanski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo naslovime ''Città Notabile'' (Ugledno mesto).
 
=== Malteški vitezi in Napoleon ===
Leta [[1530]] je dal cesar [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskegarimskega cesarstva]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (španski kralj Karel I.) malteško otočje v trajni zakup [[Malteški viteški red|Viteškemuviteškemu redu sv.svetega Janeza Krstnika]] (hospitalciivanovci), katere so [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]] leta [[1522]] pregnali z [[Rodos]]a. Aragonska krona je otočje še nekaj časa obdržala v svoji lasti kot del Sredozemskega imperija. Leta [[1565]] so malteški vitezi uspešno obranili Malto pred invazijovdorom Turkov, ki so bili takrat na višku moči. Po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda Jeana Parisota de la Valette pospešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto Valletto in globok zaliv južno od mesta, današnji ''Grand Harbour'' (Veliko pristanišče).
 
Malteški vitezi so vladali na Malti do leta [[1798]], ko jih je na poti v [[Egipt]] z otoka pregnala Napoleonova vojska. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču, pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim se je kapituliralpredal. Napoleon je ostal na Malti nekaj dni. V tem času je vitezom sistematično zaplenil vse premično premoženje in vzpostavil novo upravo, ki so jo vodili njegovi privrženci. Ko je Napoleon zapustil Malto, je za seboj pustil čvrsto vojaško posadko.
 
Francoske okupacijskezasedbene sile na Malti zaradi svojega negativnega odnosa do vere ter verskih in finančnih reform niso bile priljubljene. Prebivalci so se zato uprli in prisilili Francoze k umiku v utrdbe. Upornike sta z orožjem podprli [[Velika Britanija]] in [[KraljestvoKraljevina dveh Sicilij]], Britanci pa so s svojo mornarico blokirali otočje. Izolirane francoske sile pod poveljstvom [[general]]a de Vauboisa so se leta [[1800]] vdale in Malta je postala britanski [[protektorat]].<ref>{{cite book | last=Holland | first=James | title=Fortress Malta: An Island Under Siege, 1940-1943 | publisher=Miramax Books | year=2003 | isbn=1-4013-5186-7}}</ref>
=== Britanci in II.druga svetovna vojna ===
 
Malta je s [[Pariški mirovni sporazum (1814)|Pariškopariško pogodbo]] leta [[1814]] postala del [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Zaradi svoje strateške lege med [[Gibraltar]]jem in [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]] je Britancembila služilaza kotBritance vmesna postaja za trgovske ladje, ki so trgovale z [[Indija|Indijo]], in kot oporišče vojne mornarice.
 
V zgodnjih 1930-ih se je britanska sredozemska flota, ki je bila ključni gospodarski dejavnik na Malti, zaradi ekonomičnosti premaknila v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. VMed [[II. svetovna vojna|II. svetovnisvetovno vojnivojno]] je imela Malta zaradi bližine nemških oskrbovalnih poti zelo pomembno vlogo. Za pogum in vztrajnost v dolgidolgem borbiboju proti sovražniku, je britanski kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] [[15. april]]a [[1942]] Malti podelil najvišje civilno odlikovanje [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] - Jurijev križ, ki je zdaj upodobljen tudi na malteški zastavi.
 
Nekateri zgodovinarji trdijo, da so si Britanci z obrambo Malte nakopali nesorazmerno velike izgube. Eden od razlogov za trdoživ odpor je bil prav gotovo britanski ugled, ki bi s padcem Malte doživel vsaj tak udarec, kot ga je doživel pri padcu Singapurja.
 
=== Neodvisnost ===
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so malteški laburisti najprej brez uspeha poskušali Malto združiti z Veliko Britanijo, potem pa je Malta [[21. september|21. septembra]] [[1964]] (Dandan neodvisnosti) dobilapostala neodvisnostneodvisnat. Po [[ustava|ustavi]] iz leta [[1964]] je britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] ostala kraljica Malte, na otoku pa je v njenem imenu vladal generalni [[guverner]]. [[3. december|3. decembra]] [[1974]] (Dandan republike) je Malta postala [[republika]] v okviru [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. Sporazum o vojaški pomoči, ki so ga podpisali kmalu po razglasitvi neodvisnosti, se je [[31. marec|31. marca]] [[1979]] (Dandan svobode) iztekel in britanski vojaki so zapustili otočje. Malta je leta [[1980]] razglasila uradno politiko nevtralnosti in za kratek čas postala članica [[Gibanje neuvrščenih|Gibanjagibanja neuvrščenih]]. Leta [[1989]] je bilo na Malti pomembno srečanje predsednikov [[George H. W. Bush|Busha]] in [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačova]], ki je nakazalo konec [[hladna vojna|hladne vojne]].
 
Malta je [[1. maj]]a [[2004]] postala članica [[Evropska skupnostunija|Evropske skupnostiunije]]. [[1. januar]]ja [[2008]] je postala tudi članica [[Evroobmočje|Evroobmočjaevrskega območja]] in svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z [[evro]]m.<ref>{{cite web|url=http://www.euractiv.com/en/euro/cyprus-malta-set-join-eurozone-2008/article-163836|title=Cyprus and Malta set to join eurozone in 2008}}</ref>
 
== Politika in lokalna samouprava ==
[[File:Malta Valletta BW 2011-10-07 10-41-05.JPG|thumb|The [[Courts of Justice building (Valletta)|Courts of Justice buildingSodišče]] inv [[VallettaValletti]]]]
[[File:Malta - administrative division.svg|thumb|[[Local councils of Malta|AdministrativeUpravne divisionsenote]] of Malta.Malte]]
 
Malta je [[republika]], katere [[parlamentarni sistem]] in [[javna uprava]] sta natančno oblikovana po Westminstrskemwestminstrskem sistemu. Enodomni [[parlament]] sestavljajosestavljata predsednik in predstavniški dom (malteščinamalteško ''Kamra tad-Deputati''), ki je izvoljen na splošnih neposrednih volitvah z enkratnim prenosljivim glasom vsakih pet let, razen če predsednik ne razpusti parlamentparlamenta prej po nasvetu predsednika vlade.
 
Malta ima sistem lokalne uprave od leta 1993, na podlagi Evropske listine o lokalni samoupravi. <ref>{{cite web|url=http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |title=Local Council Act of Malta |format=PDF |accessdate=20 October 2013 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616004627/http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |archivedate=16 June 2013 }}</ref> Država je razdeljena na pet regij, pri čemer ima vsaka regija svoj regionalni odbor, ki služi kotje vmesna raven med lokalno upravo in nacionalno vlado. Regije so razdeljene na lokalne svete, od tega jih je trenutno 68 (54 na Malti in 14 na otoku Gozo). Šestnajst16 "zaselkov", ki so del večjih svetov, imajoima svoj upravni odbor. Šest okrožij (pet na glavnem otoku) služije pomembnih predvsem statističnimza statistične namenomnamene.
 
Lokalni sveti so odgovorni za splošno vzdrževanje in okrepitev kraja (vključno s popravili manj pomembnih cest), dodelitev lokalnih upraviteljev in zbiranje odpadkov. IzvajajoOpravljajo tudi splošne upravne naloge za centralno vlado, kot so zbiranje vladnih najemnin in skladov ter odgovarjanje na javne poizvedbe v zvezi z vlado. Poleg tega so številna posamezna mesta in vasi v Republiki Malti pobratena mesta.
 
== Gospodarstvo ==
[[File:AIDAcara Valetta.jpg|thumb|Pomorska industrijska cona v Valletti]]
Malto [[Mednarodni denarni sklad]] (IMF) uvršča med napredno gospodarstvo skupaj sz 32 drugimi državami. Do leta 1800 je bila Malta odvisna od [[bombaž]]a, [[tobak]]a in ladjedelnic. Ko so bili pod britanskim nadzorom, so Malteškemalteške ladjedelnice postale odvisne kot podporaod [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve mornarice]], zlasti med [[krimska vojna|krimsko vojno]] leta 1854. VojaškaVojaško bazaoporišče je koristilakoristilo obrtnikom in vsem, ki so služili vojski.
 
Leta 1869 je odprtjebil Sueškegaodprt prekopaSueški omogočiloprekop, kar je velikozelo spodbudospodbudilo malteškemumalteško gospodarstvugospodarstvo, saj se je število ladij, ki so vstopalevplule v pristanišče, močno povečalo. Ladje so se ustavileustavljale nazaradi malih dokih za oskrbooskrbe z gorivom ter pomagale trgovini Entrepôt, kar je otoku prineslo dodatne koristi.
 
Vendar pa je konecKonec 19. stoletja pa je gospodarstvo začelo nazadovati in do začetka devetdesetih let 20. stoletja padlose je vzačela resnoresna krizokriza. Eden od dejavnikov je bila ponudba novejših trgovskih ladij, ki so zahtevale manj pogosto ustavljanje zaradi goriva.
 
TrenutnoZdaj so glavni viri Malte [[apnenec]], ugodna geografska lokacijalega in produktivna delovna sila. Malta proizvedepridela le približno 20 odstotkov potreb popotrebne hranihrane, omejuje zaloge sladke vode zaradi suše v poletnih mesecih in nima domačih virov energije, razen možnosti za sončno energijo. Gospodarstvo je odvisno od zunanje trgovine, predelovalne dejavnosti (zlasti elektronike in tekstila) ter turizma.
 
[[File:Eurozone.svg|thumb|right|Malta je del monetarne unije eurocone]evrskega območja (temno modro)]]
 
Vlada močnoveliko vlaga v izobraževanje.
 
Ob pripravah na članstvo Malte v Evropsko unijo, ki se ji je pridružila 1. maja 2004, je Malta privatizirala nekatera podjetja, ki jih je nadzirala država, in liberaliziralasprostila trg. Leta 2010 je MaltaMalti uspelauspelo privatizirati telekomunikacije, poštne storitve, ladjedelnice in ladjedelništvo.
 
Malta in [[Tunizija]] trenutnozdaj razpravljata o komercialnem izkoriščanju [[epikontinentalni pas|epikontinentalnega pasu]] med svojima državama, zlasti za raziskovanje nafte. Te razprave potekajo tudi med Malto in [[Libija|Libijo]].
 
Malta nima davka na premoženje. Njen nepremičninski trg, zlasti v okolici pristanišč, je bil v nenehnem razcvetu, s cenami stanovanj v nekaterih mestih, kot so St. Julian's, Sliema in Gzira. <ref>{{cite web|url=http://apartments.com.mt/location/sliema/ |title=Apartments.com.mt |publisher=apartments.com.mt |date=10 February 2016 |accessdate=10 February 2016}}</ref>
Po podatkih [[Eurostat]]a je malteški BDP na prebivalca v letu 2015 znašal 88 odstotkov povprečja EU z 21.000 evri. <ref name="Eurostat 2012">{{cite web|title=GDP per capita in PPS|publisher=Europa web portal|author=Eurostat|date=1 December 2016|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|accessdate=9 February 2017}}</ref>
 
=== TransportPromet ===
[[File:Map of Malta 2.png|thumb|Glavne ceste]]
Promet se na Malti voziodvija po levolevi. Lastništvo avtomobilov je precej visoko glede na zelo majhno velikost otokov in je četrta najvišja stopnja v Evropski uniji.
 
Malta ima 2254 kilometrov [[cesta|cest]], od katerih je utrjenih 1972 km (87,5 %).
[[File:Valletta-Harbour.jpg|thumb|Grand Harbour]]
 
Na glavnem otoku so tri velika naravna [[pristanišče|pristanišča]]:
* Veliko pristanišče (''Grand Harbour'' ali ''Port il-Kbir''), ki se nahajaje na vzhodni strani prestolnice Valletta, in je bilo pristanišče že od rimskih časov. Ima več obsežnih dokov in privezov ter terminal za križarjenje. Terminal vuporabljajo Grand Harboru služi trajektomtrajekti, ki povezujejo Malto s PozzalloPozzallom in CataniaCatanio na Siciliji.;
* Pristaniščepristanišče Marsamxett, ki se nahajaje na zahodni strani Vallette, sprejmepredvsem številneza jahte.;
* Pristaniščepristanišče Marsaxlokk (''Malta Freeport'') je na jugovzhodni strani Malte, v Biržebbuġi, je glavni tovorni terminal. Malta Freeport je 11. največje izvozno kontejnersko pristaniščapristanišče na celiniv EvropeEvropi in 46. na svetu z obsegom trgovine v višini 2,3 milijona TEU v letu 2008. <ref>{{cite web|url=http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%2020081.pdf |title=AAPA World Port Rankings 2008 |format=PDF |accessdate=14 November 2010}}</ref>
 
Obstajata tudi dveDve pristanišči, kista služitanamenjeni potniškemu in avtomobilskemu [[trajekt]]nemu prevozu, ki povezuje pristanišče Čirkewwa na Malti in pristanišče Mġarr na otoku Gozo.
[[File:Malta International Airport2.jpg|left|thumb|Mednarodno letališče]]
 
Mednarodno letališče Malta (''Ajruport Internazzjonali ta 'Malta'') je edino [[letališče]], ki služina malteškimmalteških otokomotokih. Zgrajeno je na zemljišču, ki ga je nekoč zasedalazasedalo zračnaletalsko baza RAFoporišče Luqa. Tu je tudi [[heliport]]. Heliport vza otok Gozo je nazdaj v Xewkiji.
 
=== Turizem ===
[[File:Mellieha Bay beach Malta 1.jpg|thumb|Plaža ''Mellieħa Bay'']]
Malta je priljubljenapriljubljen turističnaturistični destinacijacilj z 1,6 milijona turistov na letoletno. <ref>{{cite web|url=http://mkt.unwto.org/en/publication/unwto-tourism-highlights-2014-edition|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition|work=unwto.org}}</ref> Trikrat več turistov jih obišče, kot je prebivalcev. Turistična infrastruktura se je v preteklih letih dramatično povečala, na otoku pa je prisotnih več hotelov, narašča pa skrb zaradi prekomernegačezmernega razvoja in uničenja tradicionalnih stanovanj.
 
V zadnjih letih se je Malta oglaševala kot destinacijazdravstveni zdravstvenega turizmaturizem, zatoki ga številni ponudniki zdravstvenih storitev zelo razvijajo, to industrijo. Vendarvendar pa nobena malteška bolnišnica ni opravila neodvisne mednarodne akreditacije naza področjuzdravstveno zdravstvenega varstvavarstvo. MaltaPri britanskih turistih je priljubljenaMalta prizelo britanskih turistihpriljubljena.
 
=== Znanost in tehnologija ===
Malta je z [[Evropska vesoljska agencija|Evropsko vesoljsko agencijo]] (ESA) podpisala sporazum o sodelovanju za bolj intenzivnointenzivnejše sodelovanje pri njenih projektih ESA. Malteški svet za znanost in tehnologijo (MCST) je civilni organ, odgovoren za razvoj znanosti in tehnologije na izobraževalni in socialni ravni. Večina znanstvenih študentov naza to Maltipodročje je diplomirala na Univerzi na Malti.
 
== Kultura ==
Kultura Malte odražaizraža različne kulture od Feničanov do Britancev, ki so skoziv stoletjastoletjih prišli v stik z malteškimi otoki, vključnotudi s sosednjimi sredozemskimi kulturami in kulturami narodov, ki so dolgo vladali Malti pred njeno neodvisnostjo leta 1964.
 
=== Glasba ===
[[File:Manoel theatre (12851453033).jpg|thumb|GledališčeManoelovo Manoelgledališče, tretje najstarejše delujoče gledališče v Evropi. Danes je sedež Malteškega filharmoničnega orkestra.]]
Medtem ko je današnja malteška [[glasba]] večinoma zahodna, je tradicionalna malteška glasba znana kot ''ghana''. IzvajaIgrajo jo ljudskaljudsko [[kitara|kitaro]], medtem ko se nekaj ljudi, navadno moških, izmenično pregovarjarazpravlja s petjem. Cilj improviziranih besedil je ustvariti prijazno, a zahtevno vzdušje. Način zahteva večletno prakso, da lahko združuje zahtevane umetniške lastnosti z učinkovito razpravo.
 
=== Literatura ===
Dokumentirana malteška [[književnost]] je starejša od 200 let. Vendar pa nedavnoNedavno odkrita ljubezenska balada priča o literarni dejavnosti v lokalnem jeziku iz srednjeveškega obdobja. Malta je sledila romantični literarni tradiciji, ki se jekaže zaključila zv delomdelih DunDuna KarmKarma PsailaPsaile, malteškega [[pesnik]]a. PisateljiSodobni pisatelji so Ruzar Briffa in Karmenu Vassallo, Karl SchembrijaSchembri in Immanuel Mifsud.
[[File:San Giulian, Marina.jpg|thumb|TipičnaZnačilna arhitektura, zgrajena v zadnjih letih na Malti.]]
 
=== Umetnost in arhitektura ===
[[File:Vallettaupperbarraccagardens.JPG|thumb|left|Vrtovi Barrakka]]
Na malteško [[arhitektura|arhitekturo]] so vplivale številne različne mediteranskesredozemske kulture in britanska arhitektura. Prvi naseljenci na otoku so zgradili Ġgantijo, eno najstarejših samostojnih struktur na svetu. Graditelji [[neolitik|neolitskih]] templjev 3800-25003800–2500 pr. n. št. so številne [[tempelj|templje]] na Malti in Gozu zasnovali kot zapletene reliefne zasnove, med drugim spirale, drevo življenja in živalske portrete, risbe v rdeči okri, keramiko in obsežno zbirko skulptur človeških oblik, zlasti na otoku Malta. TeOgledati si jih je mogoče ogledati v samih templjih (predvsem [[Hipogej Ħal-Saflieni]] in Tarxien tempelj) in v Narodnem muzeju arheologije v Valletti. Malteški templji, kot je Imnajdra, so polni zgodovine in imajo za seboj zgodbo.
 
RimskoIz obdobjerimskega predstavljaobdobja so visoko dekorativnedekorativni [[mozaik|mozaičnemozaični]] tlaketlaki, marmorne kolonade in klasičneklasični kiparskekiparski ostankeostanki, ki so lepo ohranjeni in predstavljeni v rimskem Domusu, državni vili tik ob obzidju [[Mdina|Mdine]]. Zgodnje krščanske [[freske]], ki dekorirajookrašujejo [[katakombe]], kažejo nagnjenost k vzhodnemu [[bizantinska umetnost|bizantinskemu]] okusu. Ti okusi so še naprej vplivali na prizadevanja srednjeveških malteških umetnikov, vendar so jih spreminjali pod vplivom romanskih in južno gotskihjužnogotskih vplivov. Konec 15. stoletja so bili malteški umetniki, tako kot umetniki na sosednji Siciliji, bili pod vplivom šole AntonelloAntonella da MessinaMessine, ki je uvedla [[renesansa|renesančne]] ideale in koncepte dekorativne umetnosti tudi na Malti. <ref name="hopeandoptimism1">{{cite web|url=http://www.hopeandoptimism.com/essay.htm |title=An Overview of the Art of Malta|author=Cutajar, D. |publisher=Hopeandoptimism.com |accessdate=31 March 2009}}</ref>
[[File:CaravaggioJeromeValletta.jpg|thumb|''Sv.Sveti Hieronim piše'', Caravaggio; v stolnici v Valletti.]]
 
Umetniška dediščina Malte je rasla pod vitezi sv.svetega Janeza / hospitalciivanovci), ki so prinesli slikarje italijanskih in flamskih manieristov, da bi okrasili svoje palače in cerkve na otokih, predvsem Matteo Perez d'Aleccio, katerega dela se pojavljajo v Magisterialni palači in v Cerkvisostolnici sv.svetega Janeza v Valletti in Filippo Paladini, ki je bil dejaven na Malti od leta 1590 do 1595. Dolga leta je [[manierizem]] vplival na okus in ideal lokalnih malteških umetnikov.
 
Prihod [[Caravaggio| Caravaggia]] na Malto, ki je med 15-mesečnim bivanjem na teh otokih naslikal vsaj sedem del, je še bolj spremenil lokalno umetnost. Dve njegovi najznačilnejši deli, ''Obglavljenje sv.svetega Janeza Krstnika'' in ''PisanjeSveti sv.Hieronim Hieronimapiše'', sta na ogled v Oratorijuoratoriju samostanske cerkve sv.svetega Janeza. Njegova zapuščina je očitna v delih lokalnih umetnikov Giulia Cassarina (1582-16371582–1637) in Stefana Erardija (1630-17161630–1716).
 
[[barok|Baročno]] gibanje, ki je sledilo, je imelo najmočnejši vpliv na malteško umetnost in arhitekturo. Slavna poslikava obokov kalabrijskega umetnika [[Mattia Preti|Mattie Pretija]]ja, je [[manierizem|manierističnemanieristično]] notranjostinotranjost cerkve sv.svetega Janeza, je to spremenila v baročno mojstrovino. Preti je zadnjih 40 let svojega življenja preživel na Malti, kjer je ustvaril številna svoja številna najboljša dela, ki so zdaj na ogled v MuzejuNarodnem likovnihmuzeju likovne umetnosti v ValletiValletti. V tem obdobju se je kotustvarjal tudi eden najboljših baročnih kiparjev rimske šole pojavil lokalni kipar [[Melchiorre Cafà]] (1639-16671639–1667).
 
[[File:Siege of malta 3.jpg|thumb|left|''Obleganje Malte – LetNalet Turkov'', Matteo Perez d'Aleccio]]
V 17. in 18. stoletju so se pojavili vplivi neapeljskega in [[rokoko]]jevskega sloga v delih italijanskih slikarjev [[Luca Giordano|Luce Giordana]] (1632-17051632–1705) in [[Francesco Solimena|Francesca Solimene]] (1657-17471657–1747), ki jih je mogoče videti v delih malteških sodobnikov, kot sosta Giovanni Nicola Buhagiar (1698-17521698–1752) in Francesco Zahra (1710-17731710–1773).
 
Neoklasicizem je v poznem 18. stoletju prišel do nekaterih lokalnih malteških umetnikov, toda ta trend se je v začetku 19. stoletja obrnil, saj so lokalne cerkvene oblasti spodbujale verske teme, ki so jih pokrivali [[Nazarenci|nazarenski]] umetniki. OZ [[Romantika|romantikiromantiko]], prežetiprežeto z naturalizmom, ki jo je na Malto uvedel Giuseppe Calì, jeso obvestilbili umetnikesalonski izumetniki "salona"seznanjeni v začetku 20. stoletja, med njimi EdwardaEdward in RobertaRobert Caruana Dingli.
 
Parlament je ustanovil Narodno šolo umetnosti v 1920-ih. Med obdobjem obnove, ki je sledila po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je nastala »Modernamoderna umetniška skupina«, katere člani so bili Josef Kalleya (1898-19981898–1998), George Preca (1909-19841909–1984), Anton Inglott (1915-19451915–1945), Emvin Cremona (1919-19861919–1986), Frank Portelli (1922), Antoine Camilleri (1922) in Esprit Barthet (1919), ki je močno okrepila lokalno umetniško sceno. V Valletti je Narodni muzej likovnih umetnosti značilen za delo umetnikov, kot je [[H. Craig Hanna]].
 
=== Kuhinja ===
[[File:Malta Pastizzi.JPG|thumb|left|upright|''Pastizzi'', tipičen malteški prigrizek]]
[[File:Malta ftira.JPG|thumb|upright|''Ftira'', malteški kruh]]
Malteška kuhinja kaže močne sicilijanske in angleške vplive ter vplive španskihšpanske, magrebskihmagrebske in provansalnihprovansalske kuhinjkuhinje. Opazimo lahko številne regionalne razlike, zlasti na otoku Gozo, kotpa tudi sezonske spremembe, povezane s sezonsko razpoložljivostjo proizvodovizdelkov in krščanskimi prazniki (kot so [[Postnipostni čas]], [[Velikavelika noč]] in [[Božičbožič]]). Hrana je bila zgodovinsko pomembna pri razvoju nacionalne identitete, zlasti tradicionalna '''fenkata''' (tj. dušen ali ocvrt zajec).
 
Po mnenju državnega statističnega urada je najljubša malteška pijača Kinniekinnie.
 
'''Pastizz''' je tradicionalno pecivo s Malte. Običajno so polnjenjipolnjeni z [[rikota|rikoto]] ali kašastim grahom in se imenujejo ''pastizzi tal-rikotta'' (sirna torta), ''tal haxu'' ali ''pastizzi tal-piżelli'' (''grahova torta''). <ref name="pastizzi">{{cite web | title = #1 Pastizzi.com | publisher = Pastizzi | url = http://www.pastizzi.com | accessdate = 2010-01-21 }}</ref>
 
'''Ftira''' je ploščat kruh, narejen z moko, vodo in soljo, nato pa temeljito zvaljan in spečen. ObstajaJe veliko drugih neobveznih sestavin, ki jih lahko vsebujejo ploski kruhikruhki, kot so currykari v prahu, paprike jalapeños, čili v prahu ali črni poper. Lahko je dodano oljčno ali sezamovo olje.
 
 

Navigacijski meni