Malta: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 510 zlogov ,  pred 2 letoma
manjši popravki, np
({{normativna kontrola}})
(manjši popravki, np)
|}
 
'''Republika Malta''' ([[malteščina|malteško]]: '''Repubblika ta' Malta''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Malta je otočje dvajsetih otokov[[otok]]ov in čeri, ki ležijo 93 km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288 km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike ja [[Valletta]] na otoku Malta.
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|right|thumb|Satelitski posnetek Malteškega otočja: Gozo, Comino in Malta]]
 
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[ivanovciMalteški viteški red|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta [[60]] doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je sedaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
'''Republika Malta''' ([[malteščina|malteško]]: '''Repubblika ta' Malta''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Malta je otočje dvajsetih otokov in čeri, ki ležijo 93 km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288 km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike ja [[Valletta]] na otoku Malta.
 
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[ivanovci|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta [[60]] doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je sedaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
 
Malta je dobila neodvisnost od [[Velika Britanija|Velike Britanije]] leta [[1964]]. Od leta [[2004]] je članica [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
 
== Geografija ==
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|rightleft|thumb|Satelitski posnetek Malteškega otočja: Gozo, Comino in Malta]]
Malta je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Stalno naseljena sta samo največja otoka Malta (315 km²) in Gozo (Għawdex, 315 km²). Drugi večji otoki so Comino (Kemmuna, 3 km²), ki ni stalno naseljen, ter Cominotto (Kemmunett), Filfla, Fungus Rock (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. Otok Manoel (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči.
 
Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo imeima le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata.
 
Otočje ima mediretansko klimo([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''),<ref name=cia/><ref>[http://www.doi.gov.mt/en/islands/location.asp The Maltese Islands], Department of Information&nbsp;– Malta.</ref>. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta [[1905]] - +1,1&nbsp;°C, najvišja pa avgusta [[1999]] - +43,8&nbsp;°C. Sneg je v zadnjih 115 letih padal samo trikrat: februarja [[1895]], januarja [[1905]] in marca [[1949]]. Povprečne najvišje dnevne temperature se gibljejo od 15&nbsp;°C (januar, februar) do 30&nbsp;°C (julij, avgust). Povprečne najnižje dnevne temperature se gibljejo od 9° (januar, februar) do 22&nbsp;°C (julij, avgust). Celoletni povprečji dnevnih temperatur sta 21&nbsp;°C oziroma 15&nbsp;°C.
 
Malta je dolgo časa je veljala za najjužnejšo točko Evrope, kar pa ne drži. Najjužnejša točka je grški otok Gavdos.
 
== Zgodovina ==
[[File:Malta 16 Mnajdra.jpg|thumb|upright|Tempeljski kompleks Mnajdra.]]
=== Prvi naseljenci ===
 
Malteške otoke so prvi naselili [[kamena doba|kamenodobni]] poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5.2005200 pr. n. št. Prvi prebivalci so okrog leta 3.5003500 pr. n. št. zgradili prve prosto stoječe verske objekte na svetu: megalitske[[megalit]]ske templje [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti.
 
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura. Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]]. Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]]. V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e in izdelovali tkanine. V času [[Punske vojne|Punskih vojn]] ([[264 pr. n. št.|264]]-[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu. Med sirakuškim uporom v drugi Punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja [[Mdina]].
 
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu sv. Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]]. Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesece, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih štiristo let, vendar je o tem obdobju zelo malo znanega. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.
 
=== Srednji vek ===
V bizantinsko-arabskih vojnah ([[780]]-[[1180]]) je bizantinski sicilski [[admiral]] Eufemij izdal Bizantinsko cesarstvo, razglasil samostojnost Sicilije in pozval na pomoč [[Arabci|Arabce]]. Malta in Sicilija sta postali del Sicilskega emirata, kateremu so od leta [[909]] vladali [[Fatimidi]]. Arabci so na Malti zgradili namakalne sisteme in zasadili nove vrste sadja (citruse[[citrus]]e) in [[bombaž]]. S seboj so prinesli tudi sicilsko-arabski jezik, iz katerega se je razvila [[malteščina]]. Arabci so dopuščali versko svobodo, zato se je na otočju ohranilo [[krščanstvo]], prebivalci pa so morali zato plačevati poseben verski davek.
 
V [[11. stoletje|11. stoletju]] so [[Normani]] iz [[Normandija|Normandije]] zasedli najprej Sicilijo, leta [[1091]] pa še Malto. Maltežani so novega vladarja [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I. Sicilskega]] toplo sprejeli in mu ponudili vojaško pomoč. Rogerij je nato baje odtrgal in jim podaril del svoje rdeče-bele zastave, ki je postala osnova za sodobno malteško zastavo.
Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljenega [[Sicilsko kraljestvo|Sicilskega kraljestva]], ki je obsegalo Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi normanska [[normanska arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred Sicilski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. Sicilsko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na Hohenstaufne[[Staufovci|Hohenstaufovce]], ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce Celana v [[Abruzzi]]h.
 
Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetovskokapetinsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne Karla[[Karel AnžujskegaI. Anžujski| Karel I.]] z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je sledil velik upor na Siciliji, znan kot ''[[Papež Martin IV.#Sicilske večernice|Sicilske večernice]]'', po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta prišli pod oblast Aragoncev. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del Aragonskega kraljestva. Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med dvema družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo naslov ''Città Notabile'' (Ugledno mesto).
 
=== Malteški vitezi in Napoleon ===
Leta [[1530]] je dal cesar [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (španski kralj Karel I.) malteško otočje v trajni zakup [[Malteški viteški red|Viteškemu redu sv. Janeza Krstnika]] (hospitalci), kateregakatere so [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]] leta [[1522]] pregnali z [[Rodos]]a. Aragonska krona je otočje še nekaj časa obdržala v svoji lasti kot del Sredozemskega imperija. Leta [[1565]] so malteški vitezi uspešno obranili Malto pred invazijo Turkov, ki so bili takrat na višku moči. Po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda Jeana Parisota de la Valette pospešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto Valletto in globok zaliv južno od mesta, današnji ''Grand Harbour''.
 
Malteški vitezi so vladali na Malti do leta [[1798]], ko jih je na poti v [[Egipt]] z otoka pregnala Napoleonova vojska. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim je kapituliral. Napoleon je ostal na Malti nekaj dni. V tem času je vitezom sistematično zaplenil vse premično premoženje in vzpostavil novo upravo, ki so jo vodili njegovi privrženci. Ko je Napoleon zapustil Malto, je za seboj pustil čvrsto vojaško posadko.
 
Francoske okupacijaskeokupacijske sile na Malti zaradi svojega negativnega odnosa do vere ter verskih in finančnih reform niso bile priljubljene. Prebivalci so se zato uprli in prisilili Francoze k umiku v utrdbe. Upornike sta z orožjem podprli [[Velika Britanija]] in [[Kraljestvo dveh Sicilij]], Britanci pa so s svojo mornarico blokirali otočje. Izolirane francoske sile pod poveljstvom [[general]]a de Vauboisa so se leta [[1800]] vdale in Malta je postala britanski [[protektorat]].
=== Britanci in II. svetovna vojna ===
 
Malta je s [[Pariški mirovni sporazum (1814)|Pariško pogodbo]] leta [[1814]] postala del [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Zaradi svoje [[strategija|strateške lege]] med [[Gibraltar]]jem in [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]] je Britancem služila kot vmesna postaja za trgovske ladje, ki so trgovale z [[Indija|Indijo]], in kot oporišče vojne mornarice.
 
V zgodnjih 1930. letih-ih se je britanska sredozemska flota, ki je bila ključni gospodarski dejavnik na Malti, zaradi ekonomičnosti premaknila v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. V [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je imela Malta zaradi bližine nemških oskrbovalnih poti zelo pomembno vlogo. Za pogum in vztrajnost v dolgi borbi proti sovražniku, je britanski kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] [[15. april]]a [[1942]] Malti podelil najvišje civilno odlikovanje [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] - Jurijev križ, ki je zdaj upodobljen tudi na malteški zastavi.
 
Nekateri zgodovinarji trdijo, da so si Britanci z obrambo Malte nakopali nesorazmenonesorazmerno velike izgube. Eden od razlogov za trdoživ odpor je bil prav gotovo britanski ugled, ki bi s padcem Malte doživel vsaj tak udarec, kot ga je doživel pri padcu Singapurja.
 
=== Neodvisnost ===
Po II.[[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so malteški laburisti najprej brez uspeha poskušali Malto združiti z Veliko Britanijo, potem pa je Malta [[21. september|21. septembra]] [[1964]] (Dan neodvisnosti) dobila neodvisnost. Po [[ustava|ustavi]] iz leta [[1964]] je britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] ostala kraljica Malte, na otoku pa je v njenem imenu vladal generalni [[guverner|generalni guverner]]. [[3. december|3. decembra]] [[1974]] (Dan republike) je Malta postala [[republika]] v okviru [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. Sporazum o vojaški pomoči, ki so ga podpisali kmalu po razglasitvi neodvisnosti, se je [[31. marec|31. marca]] [[1979]] (Dan svobode) iztekel in britanski vojaki so zapustili otočje. Malta je leta [[1980]] razglasila uradno politiko nevtralnosti in za kratek čas postala članica [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]]. Leta [[1989]] je bilo na Malti pomembno srečanje predsednikov [[George H. W. Bush|Busha]] in [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačova]], ki je nakazalo konec [[hladna vojna|hladne vojne]].
 
Malta je [[1. maj]]a [[2004]] postala članica [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]]. [[1. januar]]ja [[2008]] je postala tudi članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]] in svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z [[evro]]m
25.204

urejanja

Navigacijski meni