Anglija: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
dopolnjeno
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
dodano iz tuje wiki
Vrstica 85: Vrstica 85:


Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije.
Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije.

== Etimologija ==
Ime izvira iz stare angleške besede ''Engaland'', kar pomeni ''dežela Anglov''. [[Angli]] so bili germansko pleme, ki je poselilo območje v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena ''England'' leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538<ref>[http://www.oed.com/view/Entry/62243 England] ''Oxford English Dictionary''</ref>.

Alternativni izraz za Anglijo je Albion. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo. Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v ''Corpus Aristotelicum''. Piše nekako takole: "Onstran stebrov Herculesa, obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne ". <ref>Gerald Massey: ''A Book of the Beginnings.'' Band 1, 2007, S. 440</ref> Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede ''albus'' (belo), nanaša na [[Dovrski beli klifi |bele dovrske klife]] (med Anglijo in Francijo).

== Geografija ==
Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. <ref>[http://www.europa-daten.de/Grossbritannien_Flaeche.htm England]</ref><ref>[http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england Fläche Englands im Reiseführer]</ref> Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka [[Temza]]. Poleg nje so pomembne reke še [[Severn]], [[Humber]], [[Trent]] in Great Ouse.

=== Podnebje ===
[[Slika:Golfstream.jpg|thumb|300px| Predstavitev Zalivskega toka, ki se nadaljuje zahodno od Britanskega otočja kot Severnoatlantski tok.]]
Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] precej namočena a vendar toplega podnebja. <ref>[http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ ''Wie wird das Klima in England?]'' Woodlands Kent</ref> Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]]. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C <ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/kent/3153532.stm Temperaturrekord wechselt, BBC News]</ref>, najnižja pa -26 ° C <ref>[http://www.metoffice.gov.uk/ MetOffice,] ''Englisches Klima''</ref>.

== Flora in favna ==
Približno polovica [[gozd]]nih površin v Združenem kraljestvu je v Angliji. Najpogostejši drevesi sta [[hrast]] in [[bukev]] v nižinah in [[Bor (drevo)|bor]] in [[breza]] v višje ležečih predelih. <ref>[http://www.rastlos.com/grossbritannien/flora_und_fauna/ ''Flora und Fauna'', Abschnitt England und Wales]</ref> Rastejo tudi [[češnja]] in [[jablana]], uleks (''Ulex europaeus'') in številne vrste divjih rož.

Od živali so pogosti jeleni, kunci, zajci, jazbeci in lisice. Včasih so v Angliji živeli volkovi in divji merjasci, a so popolnoma izumrli. Obstaja veliko vrst ptic, kot so vrane, golob, ptice pevke, plazilci so izjemno redki. Žužkojedi in drugi mali sesalci so pogosti. Jež na primer, je reden obiskovalec mestnih parkov. Angleška morja so raj za mnoge morske sesalce. Sivi tjulenj, razmeroma redka žival na svetu, se nahaja v velikem številu ob angleški obali.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Anglije}}

=== Prazgodovina ===
Zgodovina države se v bistvu začne s pojavom otoka. Do 8500 pr. n. št. se je gladina morja v času zadnje ledenodobne otoplitve dvignila in proti koncu leta 7000 pr. n. št. je nastal otok. V [[neolitik]]u se je na otoku do okoli 4000 pr. n. št. začelo poljedelstvo in živinoreja.

=== Obdobje Rimljanov in pokristjanjevanje ===
[[Slika:Britain peoples circa 600 de.svg|thumb|Kolonizacija Anglije leta 600]]
[[Rimljani]] so pod vodstvom [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] v deželo prišli okoli 55 in 54 pr. n. št., sprva ne kot osvajalci, a so jo komaj stoletje kasneje kolonizirali. Po umiku Rimljanov okoli leta 410 n. št., so na območje prodrle škotske etnične skupine. V naslednjem obdobju so se priselila ljudstva [[Angli]], [[Juti]] in [[Sasi]]. Tako se je začel v Britaniji zgodnji srednji vek. Anglosaški narodi so prinesli svojo germansko vero, ki se je na začetku 9. stoletja končala s pokristjanjevanje Anglije, čeprav je bila poganska vera je dolgo zelo razširjena.

=== Obdobje Vikingov ===
Danski Vikingi so pozno v 8. stoletju začeli napadati Anglijo. Najprej so prišle le ropati, kasneje pa so se naselili in zgradili svoja naselja. Leta 878 je [[Alfred Veliki]] premagal veliko dansko vojsko pri Edingtonu. Nato se je danski kralj Guthrum, ki je pred tem že bil v stiku s krščanstvom krstil s 30 svojimi moškimi. Potem so se umaknili na svoje matično področje v Vzhodni Angliji (Danelaw). Ta dogodek je privedel do priznanja Alfreda kot vladarja v [[Mercija|Merciji]].

=== Visoki srednji vek ===
[[Normansko osvajanje Anglije]] in zmaga [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] je povzročila uvedbo učinkovitega [[fevdalizem|fevdalnega]] sistema. Majhen normanski zgornji razred je skoraj v celoti nadomesti staro angleško plemstvo. Viljem je odredil ustanovitev [[Domesday Book]] (popis vsega imetja in prebivalcev), s katero je nadzoroval celotno populacijo in svoje posesti. Tako je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem vladanja. Sistem je bil predhodnik angleškega [[Parlamentarni sistem |parlamentarnega]] sistema, ki obstaja še danes.



== Večja mesta ==
== Večja mesta ==

Redakcija: 16:34, 25. junij 2017

Anglija
England
Zastava Anglije
Zastava
Kraljevi grb Anglije
Kraljevi grb
Geslo: [Dieu et mon droit] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč)  (francosko)
»Bog in moja pravica«
Himna: Uradno nobena; himna Združenega kraljestva »God Save the Queen«
Lega Anglije V Evropi in Združenem kraljestvu
Lega Anglije V Evropi in Združenem kraljestvu
Glavno mestoLondon
51°30′N, 0°7′W
Uradni jezikiangleščina1
Etnične skupine
(2006
[1][2])
90 % belcev
5.3 % Azijcev
2.7 % črncev
1.6 % mešane rase
0.7 % Kitajcev
0.6 % ostalih etničnih skupin
Demonim(i)Anglež
Vladaustavna monarhija
• monarh
kraljica Elizabeta II:
• premier
David Cameron
Zakonodajalecparlament Združenega kraljestva
Združitev
• kralj Athelstan
927
Površina
• skupaj
130,395 km2
Prebivalstvo
• ocena 2007
51,092,0002
• popis 2001
49,138,831
• gostota
392/km2
BDP (ocena 2006)
• skupaj (nominal.)
$2.2 bilijona[navedi vir]
• skupaj (PKM)
$1.9 bilijona[navedi vir]
• na preb. (nominal.)
$44,000[navedi vir]
• na preb. (PKM)
US$38,000[navedi vir]
HDI (2006)Rast 0.940
Valutafunt šterling (GBP)
Časovni pasUTC 0 (GMT)
• poletni
UTC +1 (BST)
Klicna koda+44
Internetna domena.uk3
  1. Angleščina je uveljavljena po de facto uporabi. Kornijščina je uradno uveljavljena kot regionalni jezik ali jezik manjšine.
  2. Narodna napoved prebivalstva iz Pisarne narodnih statistik.
  3. V uporabi je tudi .eu kot del EU. ISO 3166-1 je GB, toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje.

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in je največji in najbolj gosto poseljen del Velike Britanije.

Pokriva večino južnega dela otoka Velika Britanija, na severu meji na Škotsko in na zahodu na Wales in Irsko morje. Na vzhodu države meji na Severno morje, na jugu na Rokavski preliv in na jugozahodu na Atlantski ocean.

Glavno mesto Anglije in celotnega Združenega kraljestva je London. Po številu prebivalcev je tretje največje mesto v geografski Evropi (za Moskvo in Carigradom). Anglija ima več kot 54 milijonov prebivalcev in zajema skoraj 85% prebivalstva Združenega kraljestva.

Geografija države je značilna nizka gričevnata in ravninska, zlasti osrednji in južni del. Obstajajo tudi višavja na severu in jugozahodu.

Redko se nepravilno uporablja ime Anglija kot sinegdoha za celotno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ali za celoten otok Velika Britanija.

Angleško zastavo, znano tudi kot križ sv. Jurija, sestavlja rdeč križ na belem polju.

Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije.

Etimologija

Ime izvira iz stare angleške besede Engaland, kar pomeni dežela Anglov. Angli so bili germansko pleme, ki je poselilo območje v zgodnjem srednjem veku. Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena England leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538[3].

Alternativni izraz za Anglijo je Albion. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo. Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v Corpus Aristotelicum. Piše nekako takole: "Onstran stebrov Herculesa, obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne ". [4] Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede albus (belo), nanaša na bele dovrske klife (med Anglijo in Francijo).

Geografija

Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. [5][6] Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka Temza. Poleg nje so pomembne reke še Severn, Humber, Trent in Great Ouse.

Podnebje

Predstavitev Zalivskega toka, ki se nadaljuje zahodno od Britanskega otočja kot Severnoatlantski tok.

Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi Zalivskega toka precej namočena a vendar toplega podnebja. [7] Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti zemljepisni širini. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C [8], najnižja pa -26 ° C [9].

Flora in favna

Približno polovica gozdnih površin v Združenem kraljestvu je v Angliji. Najpogostejši drevesi sta hrast in bukev v nižinah in bor in breza v višje ležečih predelih. [10] Rastejo tudi češnja in jablana, uleks (Ulex europaeus) in številne vrste divjih rož.

Od živali so pogosti jeleni, kunci, zajci, jazbeci in lisice. Včasih so v Angliji živeli volkovi in divji merjasci, a so popolnoma izumrli. Obstaja veliko vrst ptic, kot so vrane, golob, ptice pevke, plazilci so izjemno redki. Žužkojedi in drugi mali sesalci so pogosti. Jež na primer, je reden obiskovalec mestnih parkov. Angleška morja so raj za mnoge morske sesalce. Sivi tjulenj, razmeroma redka žival na svetu, se nahaja v velikem številu ob angleški obali.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Anglije.

Prazgodovina

Zgodovina države se v bistvu začne s pojavom otoka. Do 8500 pr. n. št. se je gladina morja v času zadnje ledenodobne otoplitve dvignila in proti koncu leta 7000 pr. n. št. je nastal otok. V neolitiku se je na otoku do okoli 4000 pr. n. št. začelo poljedelstvo in živinoreja.

Obdobje Rimljanov in pokristjanjevanje

Kolonizacija Anglije leta 600

Rimljani so pod vodstvom Julija Cezarja v deželo prišli okoli 55 in 54 pr. n. št., sprva ne kot osvajalci, a so jo komaj stoletje kasneje kolonizirali. Po umiku Rimljanov okoli leta 410 n. št., so na območje prodrle škotske etnične skupine. V naslednjem obdobju so se priselila ljudstva Angli, Juti in Sasi. Tako se je začel v Britaniji zgodnji srednji vek. Anglosaški narodi so prinesli svojo germansko vero, ki se je na začetku 9. stoletja končala s pokristjanjevanje Anglije, čeprav je bila poganska vera je dolgo zelo razširjena.

Obdobje Vikingov

Danski Vikingi so pozno v 8. stoletju začeli napadati Anglijo. Najprej so prišle le ropati, kasneje pa so se naselili in zgradili svoja naselja. Leta 878 je Alfred Veliki premagal veliko dansko vojsko pri Edingtonu. Nato se je danski kralj Guthrum, ki je pred tem že bil v stiku s krščanstvom krstil s 30 svojimi moškimi. Potem so se umaknili na svoje matično področje v Vzhodni Angliji (Danelaw). Ta dogodek je privedel do priznanja Alfreda kot vladarja v Merciji.

Visoki srednji vek

Normansko osvajanje Anglije in zmaga Viljema Osvajalca je povzročila uvedbo učinkovitega fevdalnega sistema. Majhen normanski zgornji razred je skoraj v celoti nadomesti staro angleško plemstvo. Viljem je odredil ustanovitev Domesday Book (popis vsega imetja in prebivalcev), s katero je nadzoroval celotno populacijo in svoje posesti. Tako je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem vladanja. Sistem je bil predhodnik angleškega parlamentarnega sistema, ki obstaja še danes.


Večja mesta

Večja mesta, ki imajo več kot 200 tisoč prebivalcev. V oklepaju je napisano koliko tisoč prebivalcev ima posamezno mesto. Podatki so iz leta 2001.

Viri in opombe

Poglejte si besedo anglija v Wikislovarju, prostem slovarju.
  1. ↑ »www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561«.
  2. ↑ [1]
  3. ↑ England Oxford English Dictionary
  4. ↑ Gerald Massey: A Book of the Beginnings. Band 1, 2007, S. 440
  5. ↑ England
  6. ↑ Fläche Englands im Reiseführer
  7. ↑ Wie wird das Klima in England? Woodlands Kent
  8. ↑ Temperaturrekord wechselt, BBC News
  9. ↑ MetOffice, Englisches Klima
  10. ↑ Flora und Fauna, Abschnitt England und Wales

Glej tudi

Upravne delitve

Zunanje povezave

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:


Stub icon

Ta članek o geografiji Združenega kraljestva je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anglija&oldid=4872641«