Zdenko Kalin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rokosowski (pogovor | prispevki)
dodal biografske podatke
Vrstica 3: Vrstica 3:
== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Skupaj s starši in številnimi brati so se iz okolice Gorice preselili v Kraljevino Jugoslavijo. Pri izbiri poklica je sledil starejšemu bratu [[Boris Kalin|Borisu]]. Na [[Akademija za likovno umetnost v Zagrebu|Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu]] je študiral kiparstvo pri profesorjih [[Franjo Kršinić|Franju Kršiniću]] in [[Robert Frangeš-Mihanović|Robertu Frangeš-Mihanoviću]]. Študij je zaključil leta 1934, ob Doretu Klemenčiču, Zoranu Didku in Zoranu Mušiču. Priključil se je skupini Neodvisni in redno razstavljal z njimi v Sloveniji in izven nje. Uveljavil se je kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. [[Prešernova nagrada|Prešernovi nagradi]] je prejel leta [[1959]] za plastiko na pročelju poslopja [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, ''RTV dečka s piščaljo'' ali ''Pastirčka''. Bil je priljubljen profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Do smrti je ustvarjal v ateljeju v Rožni dolini. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike. Njegov kipec žene s klobukom so uporabljali za nagrado za Župančičeve nagrajence.
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Skupaj s starši in številnimi brati so se iz okolice Gorice preselili v Kraljevino Jugoslavijo. Pri izbiri poklica je sledil starejšemu bratu [[Boris Kalin|Borisu]]. Na [[Akademija za likovno umetnost v Zagrebu|Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu]] je študiral kiparstvo pri profesorjih [[Franjo Kršinić|Franju Kršiniću]] in [[Robert Frangeš-Mihanović|Robertu Frangeš-Mihanoviću]]. Študij je zaključil leta 1934, ob Doretu Klemenčiču, Zoranu Didku in Zoranu Mušiču. Izopolnjeval se je v Franciji in Italiji. 1948-78 je poučeval kiparstvo na likovni akademiji (AUU oz. ALU) v Ljubljani, od 1965 kot redni profesor, enkrat je bil tudi njen rektor. Priključil se je skupini Neodvisni in redno razstavljal z njimi v Sloveniji in izven nje. Uveljavil se je kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. [[Prešernova nagrada|Prešernovi nagradi]] je prejel (skupaj s Karlom Putrihom) leta [[1959]] za plastiko na pročelju poslopja [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja, 1975 nagrado Avnoj-a in Jakopičevo nagrado 1986. Tega leta je postal tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, ''RTV dečka s piščaljo'' ali ''Pastirčka''. Bil je priljubljen profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Do smrti je ustvarjal v ateljeju v Rožni dolini. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike. Njegov kipec žene s klobukom so uporabljali za nagrado za Župančičeve nagrajence.


== Družina ==
== Družina ==
Zdenko Kalin je bil mlajši brat kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Njegova hči je bila Špela Kalin Maechtig.
Zdenko Kalin je bil mlajši brat kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Njegova hči je bila Špela Kalin Maechtig (preminila v prometni nesreči 1968).


== Dela ==
== Dela ==

Redakcija: 23:33, 16. junij 2017

Zdenko Kalin
Portret
Rojstvo11. april 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…]
Solkan
Smrt11. november 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[3][4] (79 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklickipar

Zdenko Kalin, slovenski kipar, * 11. april 1911, Solkan, Nova Gorica, † 11. november 1990, Ljubljana.

Življenjepis

Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Skupaj s starši in številnimi brati so se iz okolice Gorice preselili v Kraljevino Jugoslavijo. Pri izbiri poklica je sledil starejšemu bratu Borisu. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je študiral kiparstvo pri profesorjih Franju Kršiniću in Robertu Frangeš-Mihanoviću. Študij je zaključil leta 1934, ob Doretu Klemenčiču, Zoranu Didku in Zoranu Mušiču. Izopolnjeval se je v Franciji in Italiji. 1948-78 je poučeval kiparstvo na likovni akademiji (AUU oz. ALU) v Ljubljani, od 1965 kot redni profesor, enkrat je bil tudi njen rektor. Priključil se je skupini Neodvisni in redno razstavljal z njimi v Sloveniji in izven nje. Uveljavil se je kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. Prešernovi nagradi je prejel (skupaj s Karlom Putrihom) leta 1959 za plastiko na pročelju poslopja Državnega zbora Republike Slovenije in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja, 1975 nagrado Avnoj-a in Jakopičevo nagrado 1986. Tega leta je postal tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, RTV dečka s piščaljo ali Pastirčka. Bil je priljubljen profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Do smrti je ustvarjal v ateljeju v Rožni dolini. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike. Njegov kipec žene s klobukom so uporabljali za nagrado za Župančičeve nagrajence.

Družina

Zdenko Kalin je bil mlajši brat kiparja Borisa Kalina. Njegova hči je bila Špela Kalin Maechtig (preminila v prometni nesreči 1968).

Dela

Slika:A boy with a whistle by Zdenko Kalin in Tivoli - panoramio.jpg
Deček s piščaljo

V Ljubljani so na javnih površinah postavljena naslednja njegova dela:

  • Spomenik Simonu Gregorčiču, 1937; Trg francoske revolucije[5]
  • dr. Edo Šlajmer, 1939, doprsni kip, Šlajmerjev park v Ljubljani, ukraden
  • Pastirček ali Deček s piščaljo, 1942; Tivoli, Kolodvorska ulica 2-4
  • Ženski akt, 1943/44;
  • Spomenik padlim na Urhu, 1955; soavtor Karel Putrih, arhitekt Boris Kobe
  • Simbolne figure na portalu, 1959; Parlament, Šubičeva ulica
  • Boris Kidrič, 1960; Prešernova cesta
  • Pionirja, 1962, Tivoli
  • Otroške igre - fontana, 1965, Žale
  • Steber talcev, 1965, Žale
  • Portreti kolegov, profesorjev ALU

V Trbovljah:

  • portalni skulpturi pred občinsko stavbo,
  • Kip matere z otrokom pred bolnico (1949).

Galerija

Viri in opombe

Glej tudi

Zunanje povezave

  • Rener Milko. »Kalin Zdenko«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.