Apače

Za druge pomene glej Apače (razločitev).

Apače
Apače Apače
Apače Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°41′52.5″N 15°52′46.90″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Apače
Ustanovitev	1193-1220
Površina
• Skupno	4,4 km2
Nadm. višina	218 m
Prebivalstvo  (2017)
• Skupno	526
• Gostota	120 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	9253 Apače
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Apače (nemško Abstall) so naselje ob meji z Avstrijo, središče istoimenske občine. Ležijo na Apaškem polju, severno od naselja pa reka Mura predstavlja državno mejo z Republiko Avstrijo. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje Šentilj z Gornjo Radgono. Naselje ima ugodno lego, saj leži 25 km severovzhodno od Maribora, 20 km zahodno od Murske Sobote ter 54 km jugovzhodno od avstrijskega mesta Gradec.

Zgodovina

Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki ilirskih gomil ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (Meinlov dvorec).

Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta 1200 kot last benediktincev v Labotski dolini, se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta 1420. V 13.st. ozemlje pripade Štajerski, cerkveno pa solnograški nadškofiji.

V zgodovini so Apaško polje prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala nemška kolonizacija. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga. To kažejo številna kužna znamenja iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in Cmurekom, in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo to narodnostno mešano ozemlje. Do konca prve svetovne vojne je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik nemški jezik, saj je bila večina prebivalcev nemškega porekla.

Pomembnejša mejnika predstavljata leti 1923 in 1945. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju in priključitve lavantinski nadškofiji. Leta 1945 so bili prebivalci nemškega porekla izseljeni, novi priseljenci pa pridejo iz Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske. Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz kulturno-zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Slika:Cerkev mar vneb.jpg

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Ljudje, povezani z Apačami

• Anton Semlitsch, čebelarski strokovnjak
• Josef Matl, filolog
• Kanut Graf des Enffans d'Avernas, misijonar
• Aneja Vaupotič se je rodila tukaj. Ne čakaj ni se tukaj rodila. Tukaj je živela od 2 leta.

Viri

• Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
• Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji