Apače: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
Karnekaj (pogovor | prispevki)
Vrstica 37: Vrstica 37:
* [[Josef Matl]], ''filolog''
* [[Josef Matl]], ''filolog''
* [[Kanut Graf des Enffans d'Avernas]], ''misijonar''
* [[Kanut Graf des Enffans d'Avernas]], ''misijonar''
* Aneja Vaupotič se je rodila tukaj. Ne čakaj ni se tukaj rodila. Tukaj je živela od 2 leta.


==Sklici in opombe==
==Sklici in opombe==

Redakcija: 08:58, 14. junij 2017

Apače
Apače
Apače
Apače se nahaja v Slovenija
Apače
Apače
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°41′52.5″N 15°52′46.90″E / 46.697917°N 15.8796944°E / 46.697917; 15.8796944
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaApače
Ustanovitev1193-1220
Površina
 • Skupno4,4 km2
Nadm. višina
218 m
Prebivalstvo
 (2017)[1]
 • Skupno526
 • Gostota120 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
9253 Apače
Zemljevidi

Apače (nemško Abstall) so naselje ob meji z Avstrijo, središče istoimenske občine. Ležijo na Apaškem polju, severno od naselja pa reka Mura predstavlja državno mejo z Republiko Avstrijo. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje Šentilj z Gornjo Radgono. Naselje ima ugodno lego, saj leži 25 km severovzhodno od Maribora, 20 km zahodno od Murske Sobote ter 54 km jugovzhodno od avstrijskega mesta Gradec.

Zgodovina

Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki ilirskih gomil ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (Meinlov dvorec).

Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta 1200 kot last benediktincev v Labotski dolini, se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta 1420. V 13.st. ozemlje pripade Štajerski, cerkveno pa solnograški nadškofiji.

V zgodovini so Apaško polje prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala nemška kolonizacija. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga. To kažejo številna kužna znamenja iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in Cmurekom, in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo to narodnostno mešano ozemlje. Do konca prve svetovne vojne je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik nemški jezik, saj je bila večina prebivalcev nemškega porekla.

Pomembnejša mejnika predstavljata leti 1923 in 1945. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju in priključitve lavantinski nadškofiji. Leta 1945 so bili prebivalci nemškega porekla izseljeni, novi priseljenci pa pridejo iz Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske. Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz kulturno-zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Slika:Cerkev mar vneb.jpg
Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Ljudje, povezani z Apačami

Sklici in opombe

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

Viri

  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
  • Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)

Glej tudi