Bahčisaraj: Razlika med redakcijama
m →Sklici: Kategorija:Bivša glavna mesta |
pravopis |
||
| Vrstica 51: | Vrstica 51: | ||
'''Bahčisaraj''' ([[Ukrajinščina|ukrajinsko]] in [[Ruščina|rusko]] Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega ''bağça'' - ''vrt'' in ''saray'' - ''palača'', [[tatarščina|krimsko tatarsko]] Bağçasaray, [[Turščina|turško]] Bahçesaray, [[Perzijščina|perzijsko]] باغچه سرای) je mesto na polotoku [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in upravno središče Bahčisarajskega rajona. V preteklosti je bilo prestolnica [[Krimski kanat|Krimskega kanata]]. Mesto ima 27.448 prebivalcev.<ref name=ref2/> |
'''Bahčisaraj''' ([[Ukrajinščina|ukrajinsko]] in [[Ruščina|rusko]] Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega ''bağça'' - ''vrt'' in ''saray'' - ''palača'', [[tatarščina|krimsko tatarsko]] Bağçasaray, [[Turščina|turško]] Bahçesaray, [[Perzijščina|perzijsko]] باغچه سرای) je mesto na polotoku [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in upravno središče Bahčisarajskega rajona. V preteklosti je bilo prestolnica [[Krimski kanat|Krimskega kanata]]. Mesto ima 27.448 prebivalcev.<ref name=ref2/> |
||
Mesto je zaradi svoje arhitekturne raznolikosti in bogate preteklosti dobilo vzdevek ''Mesto petih stoletij''.<ref> Олиферов, Тимченко. |
Mesto je zaradi svoje arhitekturne raznolikosti in bogate preteklosti dobilo vzdevek ''Mesto petih stoletij''.<ref> Олиферов, Тимченко. [http://www.studfiles.ru/preview/2277649/page:5/ ''Реки и озера Крыма''].</ref> Glavna mestna znamenitost je [[Hansaraj]], edina obstoječa palača krimskih kanov. Preurejena je v muzej in odprta za javnost. |
||
==Geografija== |
==Geografija== |
||
| Vrstica 60: | Vrstica 60: | ||
==Zgodovina== |
==Zgodovina== |
||
Arheološke najdbe kažejo, da je na tem območju človek živel že v [[mezolitik]]u. |
Arheološke najdbe kažejo, da je na tem območju človek živel že v [[mezolitik]]u. Dolina reke Čuruk-Su je naseljena od poznega [[Stari vek|starega veka]]. Predhodnice Bahčisaraja so bile trdnjave Qırq Yer, sodobna Čufut-Kale, Salaçıq in Eski Yurt, ki so zdaj vključene v urbani del sodobnega Bahčisaraja. |
||
[[Slika:Chufut Kale2.jpg|250px|thumb|left|Trdnjava Čufut-Kale]] |
[[Slika:Chufut Kale2.jpg|250px|thumb|left|Trdnjava Čufut-Kale]] |
||
Bahčisaraj |
Bahčisaraj je bil prvič omenjen leta 1502. Ko ga je kan [[Sahib I. Giraj]] leta 1532 izbral za prestolnico Krimskega kanata, je mesto postalo politično in kulturno središče Krimskih Tatarov. Po več vojnah z Rusijo ga je ruski vojskovodja Burkhard Christoph von Münnich leta 1737 požgal. Krimski kanat je po podpisu [[Niški mir|Niškega miru]] leta 1739 postal ruski protektorat in bil leta 1783 priključen k [[Rusko carstvo|Ruskemu cesarstvu]]. |
||
Bahčisaraj |
Bahčisaraj je v Rusiji izgubil vlogo prestolnice in se pretvoril v običajno mesto, a je kljub temu ostal kulturno središče Krimskih Tatarov, dokler jih niso 18. maja 1944 deportirali, večino v Uzbeško sovjetsko cocialistično republiko. |
||
==Demografija== |
==Demografija== |
||
Redakcija: 11:45, 10. junij 2017
Bahčisaraj Бахчисарáй | ||
|---|---|---|
Mesto | ||
 Dvorišče kanove palače | ||
| ||
| Vzdevek: Mesto petih stoletij | ||
.svg)  Bahčisaraj Položaj Bahčisaraja na karti Krima | ||
| Koordinati: 44°45′10″N 33°51′39″E / 44.75278°N 33.86083°E | ||
| Država | Sporno: Ukrajina (de iure)  Rusija (de facto) | |
| Avtonomna republika |  Avtonomna republika Krim | |
| Okrožje | Bahčisarajski rajon | |
| Ustanovitev | 1532[2] | |
| Ustanovitelj | Sahib I. Giraj | |
| Nadm. višina | 300 m | |
| Prebivalstvo | ||
| • Skupno | 27.448[1] | |
| Časovni pas | UTC+3 (Moskovski čas) | |
| Poštna številka | 298400 — 298408 | |
| Omrežna skupina | +7-36554 | |
Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona. V preteklosti je bilo prestolnica Krimskega kanata. Mesto ima 27.448 prebivalcev.[1]
Mesto je zaradi svoje arhitekturne raznolikosti in bogate preteklosti dobilo vzdevek Mesto petih stoletij.[3] Glavna mestna znamenitost je Hansaraj, edina obstoječa palača krimskih kanov. Preurejena je v muzej in odprta za javnost.
Geografija
Mesto stoji ob zahodnem pobočju Krimskega hribovja v gozdnato stepski dolini reke Čuruk-Su približno 30 km jugozahodno od krimskega glavnega mesta Simferopol.
Podnebje
Podnebje v predgorju Krimskega hribovja je polpustinjsko, toplo in z blagimi zimami. Povprečna temperatura zraka v januarju je +0,8 ° C, v juliju +21,7 ° C. Količina padavin je približno 500 mm letno.
Zgodovina
Arheološke najdbe kažejo, da je na tem območju človek živel že v mezolitiku. Dolina reke Čuruk-Su je naseljena od poznega starega veka. Predhodnice Bahčisaraja so bile trdnjave Qırq Yer, sodobna Čufut-Kale, Salaçıq in Eski Yurt, ki so zdaj vključene v urbani del sodobnega Bahčisaraja.
Bahčisaraj je bil prvič omenjen leta 1502. Ko ga je kan Sahib I. Giraj leta 1532 izbral za prestolnico Krimskega kanata, je mesto postalo politično in kulturno središče Krimskih Tatarov. Po več vojnah z Rusijo ga je ruski vojskovodja Burkhard Christoph von Münnich leta 1737 požgal. Krimski kanat je po podpisu Niškega miru leta 1739 postal ruski protektorat in bil leta 1783 priključen k Ruskemu cesarstvu.
Bahčisaraj je v Rusiji izgubil vlogo prestolnice in se pretvoril v običajno mesto, a je kljub temu ostal kulturno središče Krimskih Tatarov, dokler jih niso 18. maja 1944 deportirali, večino v Uzbeško sovjetsko cocialistično republiko.
Demografija
Leta 1930 je imelo mesto 10.450 prebivalcev, od tega 7.420 Krimskih Tatarov, 1.850 Rusov, 315 Judov, 205 Grkov, 185 Ukrajincev, 50 Nemcev, 30 Armencev, 30 Bolgarov in 365 drugih.
Pobrateno mesto
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Федеральное статистическое наблюдение »Перепись населения в Крымском федеральном округе«. (Popis prebivalstva v Krimskem federalnem okrožju), Ruski zvezni zavod za statistiko. Pridobljeno 4. januarja 2016.
- ↑ Khan Palace in Bakhchisaray
- ↑ Олиферов, Тимченко. Реки и озера Крыма.
- ↑ »Kardeş Şehirler«. Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez. Tüm Hakları Saklıdır. Pridobljeno 27. julija 2013.
