Usoda: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Trifkod (pogovor | prispevki)
66 urejanj
Hladnikm (pogovor | prispevki)
8.581 urejanj
slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Usoda''' je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
'''Usoda''' po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda (Fran)]


==Etimologija==
==Izrazi==


V latinščini ''fatum'', ''fors'', ''fortuna'' (arhaično slovensko ''sreča'', prim. »sreča kriva« 'nesrečna usoda' pri Prešernu), v srbščini in hrvaščini ''ùsud'' in ''sȕdbina'', turško ''kismet''. Usoda se človeku razkriva skozi znamenja (''omen'') in [[prerokba|prerokbe]].
Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine, in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’.


===Fraze===
===Slovenske fraze===
* Usoda ji ni dala, namenila sreče.
* Usoda ji ni dala, namenila sreče.
* Usoda ga preganja, tepe.
* Usoda ga preganja, tepe.
Vrstica 26: Vrstica 26:
==Usoda in [[filozofija|filozofija]]==
==Usoda in [[filozofija|filozofija]]==


Usoda je v splošnem filozofskem smislu nujno zaporedje, kateremu je podvrženo vsako bitje. Po definiciji je usodno tisto, na kar ne moremo vplivati. Je racionalna, vendar skrita tistemu, ki v njej sodeluje. Pojem usode je imel ključno vlogo v [[stoicizem|stoicizmu]], kjer so verjeli, da je substanca sveta pasivna materija, ki jo oživlja bog, zakon, usoda in ji ni mogoče ubežati, zato naj bi modri ljudje sprejeli usodo, na pa se ji upirali ali jo skušali spremeniti. V filozofiji je z usodo povezan tudi pojem fatum (lat. usoda), ki je prepričanje, da so dogodki in človekovo delovanje odvisni od absolutnega vzroka. To prepričanje je fatalizem, ki za razliko od [[determinizem|determinizma]] vse dogodke vodi v isto izhodišče, ki pa je lahko tudi neka svobodna volja npr. božja volja.
Usodno je, na kar ne moremo vplivati. Usoda je racionalna, vendar tistemu, ki ga zadeva, skrita. Pojem usode je imel ključno vlogo v [[stoicizem|stoicizmu]]. Stoiki so verjeli, da je substanca sveta pasivna materija, ki jo oživlja bog, zakon, usoda in ji ni mogoče ubežati, zato naj bi modri ljudje sprejeli usodo, ne pa se ji upirali ali jo skušali spremeniti. V filozofiji je z usodo povezan tudi latinski pojem ''fatum'', tj. prepričanje, da so dogodki in človekovo delovanje odvisni od absolutnega vzroka. Popolna vdanost v usodo je [[fatalizem]], podobnega značaja je [[determinizem]], ki človeku odreka svobodno voljo in možnost vpliva na potek dogodkov. Tako naziranje odklanjata tako krščanstvo kot islam.


==Usoda in [[književnost|literatura]]==
==Usoda in [[književnost|literatura]]==


V antičnih mitih junaki zaman skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motiv je v [[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu]], [[Iliada|Iliadi]], [[Odiseja|Odiseji]], Teogoniji. [[Giuseppe Verdi|Verdi]] je napisal opero [[Moč usode|Moč usode]], ki je narejena po delu španskega pisatelja Duque de Rivasa. [[William Shakespeare|Shakespearjeva]] tragedija Macbeth, roman Thomasa Hardyja Čista ženska, drama [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] Konec igre in v W. W. Jacobs kratka zgodba The Monkey's paw so dela z motivom usode. V Ameriki se usoda v zasnovi pojavi v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja pri [[Hermann Hesse|Hermanu Hesseju]], v delih [[Siddharta_(roman)|Siddharta]] in Igra steklenih biserov.
V antičnih mitih junaki zaman skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motiv je v [[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu]], [[Iliada|Iliadi]], [[Odiseja|Odiseji]], Teogoniji. [[Giuseppe Verdi|Verdi]] je napisal opero z naslovom [[Moč usode|Moč usode]], motiv usode je pomemben tudi v naslednjih delih: [[William Shakespeare|Shakespearjevi]] tragedija ''Macbeth'', romanu Thomasa Hardyja ''Čista ženska'', drama [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] ''Konec igre'' in v W. W. Jacobs kratka zgodba ''The Monkey's paw'', v romanu Thorntona Wilderja ''Most svetega kralja Ludovika'', [[Hermann Hesse]], ''[[Siddharta_(roman)|Siddharta]]'' in ''Igra steklenih biserov''.


===Usoda v slovenski literaturi===
===Usoda v slovenski literaturi===
Vrstica 92: Vrstica 92:
*Spasoje Vasiljev. ''Slovenska mitologija''. Zemun: Arion, 1986. {{COBISS|ID=1103368}}
*Spasoje Vasiljev. ''Slovenska mitologija''. Zemun: Arion, 1986. {{COBISS|ID=1103368}}
*Sudbina. Wikipedija, prosta enciklopedija. [https://sh.wikipedia.org/wiki/Sudbina]
*Sudbina. Wikipedija, prosta enciklopedija. [https://sh.wikipedia.org/wiki/Sudbina]
* [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda Usoda.] SSKJ.
*


[[Kategorija:Determinizem]]
[[Kategorija:Determinizem]]

Redakcija: 12:53, 7. junij 2017

Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.

Izrazi

V latinščini fatum, fors, fortuna (arhaično slovensko sreča, prim. »sreča kriva« 'nesrečna usoda' pri Prešernu), v srbščini in hrvaščini ùsud in sȕdbina, turško kismet. Usoda se človeku razkriva skozi znamenja (omen) in prerokbe.

Slovenske fraze

  • Usoda ji ni dala, namenila sreče.
  • Usoda ga preganja, tepe.
  • Upirati se usodi.
  • Igra usode.
  • Biti orodje usode.
  • Nedoumljiva pota usode.
  • Objokovati, preklinjati usodo.
  • Vdati se v usodo.
  • Sprijazniti se z usodo.
  • Doletela ga je boljša usoda.
  • Usoda je hotela.
  • Usoda se je poigrala z njim.
  • Izzivati usodo.
  • Biti odgovoren za usodo.
  • Krojiti komu usodo.
  • Prepustiti koga usodi.
  • Vzeti svojo usodo v roke.

Usoda in filozofija

Usodno je, na kar ne moremo vplivati. Usoda je racionalna, vendar tistemu, ki ga zadeva, skrita. Pojem usode je imel ključno vlogo v stoicizmu. Stoiki so verjeli, da je substanca sveta pasivna materija, ki jo oživlja bog, zakon, usoda in ji ni mogoče ubežati, zato naj bi modri ljudje sprejeli usodo, ne pa se ji upirali ali jo skušali spremeniti. V filozofiji je z usodo povezan tudi latinski pojem fatum, tj. prepričanje, da so dogodki in človekovo delovanje odvisni od absolutnega vzroka. Popolna vdanost v usodo je fatalizem, podobnega značaja je determinizem, ki človeku odreka svobodno voljo in možnost vpliva na potek dogodkov. Tako naziranje odklanjata tako krščanstvo kot islam.

Usoda in literatura

V antičnih mitih junaki zaman skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motiv je v Kralju Ojdipu, Iliadi, Odiseji, Teogoniji. Verdi je napisal opero z naslovom Moč usode, motiv usode je pomemben tudi v naslednjih delih: Shakespearjevi tragedija Macbeth, romanu Thomasa Hardyja Čista ženska, drama Samuela Becketta Konec igre in v W. W. Jacobs kratka zgodba The Monkey's paw, v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika, Hermann Hesse, Siddharta in Igra steklenih biserov.

Usoda v slovenski literaturi

  • Aleksij Pregarc. Zavratna usoda. (COBISS)
  • Angela Vode. Spol in usoda. (COBISS) in Značaj in usoda (COBISS)
  • Bojan Batina in Franc Černigoj. Ajnšnit: usoda na Gori: 1914-1918. (COBISS)
  • Dim Zupan. Zgodba nekega Hektorja. Hektor in ribja usoda. (COBISS)
  • France Filipič. Svetloba je tvoja usoda. (COBISS)
  • Franja Gerdej. Naključje ali usoda. (COBISS) in Njena zgodba - naključje ali usoda. (COBISS)
  • Franjo Novak. Turistične prigode ali Usoda idealista. (COBISS)
  • Jože Mlinarič. Usoda arhiva cistercijanske opatije Kostanjevice (COBISS)
  • Kočevje - usoda ali izbira?! Ur. Lela B. Njatin. (COBISS)
  • Korošci, vaša usoda, vaša bodočnost! : berite in dajte tudi drugim brati! (COBISS)
  • Miha Likar. Usoda nalezljivih bolezni. (COBISS)
  • Mirko Gogala. Usoda izseljencev. (COBISS)
  • Naja Videmšek. Anina usoda. (COBISS)
  • Niko Grafenauer. Friedrich Hölderlin in njegova usoda. (COBISS)
  • Pavlina Pajk. Slučaji usode. (COBISS)
  • Pina Tratar. Njena usoda. (COBISS)
  • Sonja Koranter. Vodnarjeva usoda. (COBISS)
  • Vilko Mazi. Usoda gluhoneme mladine. (COBISS)
  • Zdenka Šadl. Usoda čustev v zahodni civilizaciji. (COBISS)

Sorodni literarni termini

Usodna zmota, usodnostna drama in usodnostna povest.

Usoda in mitologija

V indijskih Vedah je predstava človeškega življenja kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boginje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka.

Slovanska mitologija

V Slovanski mitologiji je usoda povezana s časom smrti in načinom umiranja. Usodo naj bi določale sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti. Predstava o sojenicah je zelo razširjena, prva sojenica naj bi nasnula niti življenja --> Kloto, druga naj bi jih predla --> Lahezis, tretja pa ob smrti prerezala --> Atropa.

Grška mitologija

Grška mitologija je usodo poosebila v tri stare ženice (mojre - sojenice). Kloto je predla življenjsko nit, Lahezis jo je vlekla in tako delila usodo, Atropa pa jih je prerezala. Prerokbe so razkrivale usodo. V Apolonovem templju Delfi je svečenica Pitija prerokovala. V grških tragedijah se usoda dokaže svojo moč, ko se uresničijo kljub prizadevanju junakov za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v Homerjevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo bogove.

Usoda in religija

V monoteizmu je usoda enačena s predestinacijo.

Hinduizem

Večina hindujcev verjame, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. Divam, kar je prvotno pomenilo od bogov, božansko, danes pomeni "tisto, kar so določile nadnaravne sile". Južnoindijski Tamili verjamejo, da je usoda zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. Hindujci verjamejo v karmo, ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.

Islam

Arabski pojem usode, maniya izhaja iz poezije in pomeni 'šteti, odmeriti, določiti'. Qadar pomeni ukaz, predestinacije. Bog določi potek človekovega življenjav islamu. V Koranu naj bi bile zapisane aktivnosti za vse ljudi in živali, tudi čas njihove smrti. Verjamejo, da angel po božjem nareku piše otrokovo usodo, še dokler je ta v maternici.

Krščanstvo

V krščanstvu usode, kot vnaprej določenega poteka življenja, ni. Urejanje dogodkov, njihovo predvidevanje, nadziranje in skrb za cel svet predstavlja pojem božja previdnost. Kljub temu imajo vsa bitja svobodno voljo, s katero se odločijo, ali se bodo predala božji previdnosti ali se ji bodo zoperstavila (npr. z neskesanim grehom). Lahko pomeni boga samega.

Usoda, naključje in vzročno-posledična določenost dejanj

Naključje in usoda sta si nasprotna pojma, ki se izključujeta. Naključje povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev. Usoda izključuje vsa naključja, vsa dejanja se zgodijo z namenom. Med obema pojmoma poznamo vzročno-posledično določenost dejanj, pri čemer se neko dejanje zgodi kot posledica nekega predhodnega, ki je posledici vzrok.

Literatura in zunanje povezave

  • Destiny. Wikipedija, prosta enciklopedija. [1]
  • Enciklopedija živih religija. Ur. Kit Krim. Beograd: Nolit, 2004. (COBISS)
  • Mirjam Mencej. Simbolika niti in predenja v evropski folklori. Studia mythologica Slavica. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje, 2010. (COBISS) [2]
  • Spasoje Vasiljev. Slovenska mitologija. Zemun: Arion, 1986. (COBISS)
  • Sudbina. Wikipedija, prosta enciklopedija. [3]
  • Usoda. SSKJ.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Usoda&oldid=4864086«