Usoda: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Trifkod (pogovor | prispevki)
Trifkod (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Usoda''' je, kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda (Fran)]
'''Usoda''' po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. [http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=usoda (Fran)]


==Etimologija==
==Etimologija==


Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine, in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’. [http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4293321/usda?View=1&Query=usoda (Fran)]
Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine, in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’.


==Usoda in [[filozofija|filozofija]]==
==Usoda in [[filozofija|filozofija]]==
Vrstica 11: Vrstica 11:
==Usoda in [[književnost|literatura]]==
==Usoda in [[književnost|literatura]]==


Usoda je igrala veliko vlogo v številnih literarnih delih. V antični Grčiji so na potek zgodbe velikokrat vplivale različne legende, v katerih so junaki zaman skušali spremeniti svojo usodo. Taka upodobitev usode je prisotna v mnogih delih, v [[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu]], [[Iliada|Iliadi]], [[Odiseja|Odpiseji]], Teogoniji. Poleg teh, je v Italiji [[Giuseppe Verdi|Verdi]] napisal opero [[Moč usode|Moč usode]], ki je narejena po delu španskega pisatelja Duque de Rivasa, ki vključuje pojem usode. V Angliji je usoda v literaturi prisotna v tragediji [[William Shakespeare|Shakespeara]] Macbeth, v romanu Thomasa Hardyja Čista ženska, v drami [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] Konec igre in v W. W. Jacobsovi kratki zgodbi The Monkey's paw. V Ameriki se usoda že v zasnovi pojavi v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja tudi v nemški literaturi pri [[Hermann Hesse|Hermanu Hesseju]], v delih Siddharta in Igra steklenih biserov.
V antičnih mitih junaki zamanj skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motiv je v [[Kralj Ojdip|Kralju Ojdipu]], [[Iliada|Iliadi]], [[Odiseja|Odpiseji]], Teogoniji. [[Giuseppe Verdi|Verdi]] je napisal opero [[Moč usode|Moč usode]], ki je narejena po delu španskega pisatelja Duque de Rivasa. [[William Shakespeare|Shakespearjeva]] tragedija Macbeth, roman Thomasa Hardyja Čista ženska, drama [[Samuel Beckett|Samuela Becketta]] Konec igre in v W. W. Jacobs kratka zgodba The Monkey's paw so dela z motivom usode. V Ameriki se usoda v zasnovi pojavi v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja pri [[Hermann Hesse|Hermanu Hesseju]], v delih Siddharta in Igra steklenih biserov.


==Usoda in [[mitologija|mitologija]]==
==Usoda in [[mitologija|mitologija]]==


V [[Vede|Vedah]] je predstava, da je kontiuniranost človeškega življenja koncipirana kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boignje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka.
V indijskih [[Vede|Vedah]] je predstava človeškega življenja kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boignje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka.


=== [[Slovanska mitologija|Slovanska mitolotija]] ===
=== [[Slovanska mitologija|Slovanska mitolotija]] ===


V Slovanski mitologiji je usoda največkrat povezana s časom smrti in načinom umiranja. Redkeje pa usoda določa tudi ostale okoliščine človekovega življenja. Stari Slovani so verovali, da njihovo usodo določajo [[Sojenice|sojenice]] (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o njegovi usodi (o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti). Predstava o sojenicah je zelo razširjena. Po našem izročilu naj bi, podobno kot v antičnih mitih:
V Slovanski mitologiji je usoda povezana s časom smrti in načinom umiranja. Usodo naj bi določale [[Sojenice|sojenice]] (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti. Predstava o sojenicah je zelo razširjena, prva sojenica naj bi nasnula niti življenja--> [[Kloto]], druga naj bi jih predla--> [[Lahezis]], tretja pa ob smrti prerezala--> [[Atropa]].
*prva sojenica nasnula niti življenja--> [[Kloto]]
*druga naj bi jih predla--> [[Lahezis]]
*tretja pa ob smrti prerezala--> [[Atropa]]


=== [[Grška mitologija|Grška mitologija]] ===
=== [[Grška mitologija|Grška mitologija]] ===


Grška mitologija je, podobno kot v slovanski mitologiji, usodo poosebila v tri stare ženice (''[[mojre]]'' - sojenice). [[Kloto]] je predla življenjsko nit, [[Lahezis]] jo je vlekla in tako delila usodo, [[Atropa]] pa jih je prerezala. V [[Antična Grčija|Antični Grčiji]] imajo pomembno vlogo prerokbe, ki jih je v [[Apolon]]ovem templju [[Delfi|Delfi]] prerokovala [[Pitija|Pitija]], ki je veljala za svečenico. V grških [[tragedija]]h se usoda pogosto uresniči tudi, ko si junaki prizadevajo za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v [[Homer]]jevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo [[bog]]ove.
Grška mitologija je usodo poosebila v tri stare ženice (''[[mojre]]'' - sojenice). [[Kloto]] je predla življenjsko nit, [[Lahezis]] jo je vlekla in tako delila usodo, [[Atropa]] pa jih je prerezala. Prerokbe so razkrivale usodo. V [[Apolon]]ovem templju [[Delfi|Delfi]] je svečenica [[Pitija|Pitija]] prerokovala. V grških [[tragedija]]h se usoda dokaže svojo moč, ko se uresničijo kljub prizadevanju junakov za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v [[Homer]]jevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo [[bog]]ove.


==Usoda in [[religija|religija]]==
==Usoda in [[religija|religija]]==


V [[monoteizem|monoteizmu]] je usoda pogosto enačena s [[predestinacija|predestinacijo]].
V [[monoteizem|monoteizmu]] je usoda enačena s [[predestinacija|predestinacijo]].


=== [[Hinduizem|Hinduizem]] ===
=== [[Hinduizem|Hinduizem]] ===


Večina hindujcev verjame, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. Eden od pomembnih izrazov v hinduizmu je divam ("od bogov", "božansko"), kar se je s časom spremenilo v pomen "tega, kar so določile nadnaravne sile". Južnoindijski Tamili tradicionalno verjamejo, da je usoda določena že pred rojstvom, da je zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. V hinduizmu se dogodki lahko pojasnijo tudi brez sklicevanja na usodo, s [[karma|karmo]], ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.
Večina hindujcev verjame, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. Divam, kar je prvotno pomenilo od bogov, božansko, danes pomeni "tisto, kar so določile nadnaravne sile".
Južnoindijski Tamili verjamejo, da je usoda določena že pred rojstvom, da je zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. V hinduizmu se dogodki lahko pojasnijo tudi brez sklicevanja na usodo, s [[karma|karmo]], ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.


=== [[Islam|Islam]] ===
=== [[Islam|Islam]] ===

Redakcija: 11:08, 22. maj 2017

Usoda po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. (Fran)

Etimologija

Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine, in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’.

Usoda in filozofija

Usoda je v splošnem filozofskem smislu nujno zaporedje, kateremu je podvrženo vsako bitje. Po definiciji je usodno tisto, na kar ne moremo vplivati. Je racionalna, vendar skrita tistemu, ki v njej sodeluje. Pojem usode je imel ključno vlogo v stoicizmu, kjer so verjeli, da je substanca sveta pasivna materija, ki jo oživlja bog, zakon, usoda in ji ni mogoče ubežati, zato naj bi modri ljudje sprejeli usodo, na pa se ji upirali ali jo skušali spremeniti. V filozofiji je z usodo povezan tudi pojem fatum (lat. usoda), ki je prepričanje, da so dogodki in človekovo delovanje odvisni od absolutnega vzroka. To prepričanje je fatalizem, ki za razliko od determinizma vse dogodke vodi v isto izhodišče, ki pa je lahko tudi neka svobodna volja npr. božja volja.

Usoda in literatura

V antičnih mitih junaki zamanj skušajo spremeniti svojo usodo. Tak motiv je v Kralju Ojdipu, Iliadi, Odpiseji, Teogoniji. Verdi je napisal opero Moč usode, ki je narejena po delu španskega pisatelja Duque de Rivasa. Shakespearjeva tragedija Macbeth, roman Thomasa Hardyja Čista ženska, drama Samuela Becketta Konec igre in v W. W. Jacobs kratka zgodba The Monkey's paw so dela z motivom usode. V Ameriki se usoda v zasnovi pojavi v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja pri Hermanu Hesseju, v delih Siddharta in Igra steklenih biserov.

Usoda in mitologija

V indijskih Vedah je predstava človeškega življenja kot izvlečena nit, ki jo spletejo ženske boignje usode Urth, Verthandl in Skuld (Usoda, Bitje in Nujnost oz. sedanjost, preteklost in prihodnost). Njihova naloga je presti niti, ki določajo usodo novorojenčka.

Slovanska mitolotija

V Slovanski mitologiji je usoda povezana s časom smrti in načinom umiranja. Usodo naj bi določale sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice). To so tri vile, ki ob otrokovem rojstvu odločajo o sreči in nesreči v življenju, premoženjskem stanju ter času in načinu smrti. Predstava o sojenicah je zelo razširjena, prva sojenica naj bi nasnula niti življenja--> Kloto, druga naj bi jih predla--> Lahezis, tretja pa ob smrti prerezala--> Atropa.

Grška mitologija

Grška mitologija je usodo poosebila v tri stare ženice (mojre - sojenice). Kloto je predla življenjsko nit, Lahezis jo je vlekla in tako delila usodo, Atropa pa jih je prerezala. Prerokbe so razkrivale usodo. V Apolonovem templju Delfi je svečenica Pitija prerokovala. V grških tragedijah se usoda dokaže svojo moč, ko se uresničijo kljub prizadevanju junakov za nasprotno (npr. Kralj Ojdip), v Homerjevih epih pa je usoda sila, ki lahko kontrolira celo bogove.

Usoda in religija

V monoteizmu je usoda enačena s predestinacijo.

Hinduizem

Večina hindujcev verjame, da so določene stvari v življenju, npr. družbeni položaj, zdravje, število otrok, partner, smrt itd. določeni pred rojstvom. Bodisi z usodo, bodisi z našim predhodnim obnašanjem. Divam, kar je prvotno pomenilo od bogov, božansko, danes pomeni "tisto, kar so določile nadnaravne sile".

Južnoindijski Tamili verjamejo, da je usoda določena že pred rojstvom, da je zapisana na čelu in da jo lahko preberejo le najbolj vešči bralci usode. V hinduizmu se dogodki lahko pojasnijo tudi brez sklicevanja na usodo, s karmo, ki pojasnjuje dogodke kot posledice dejanj iz tega ali prejšnjega človekovega življenja.

Islam

Arabski pojem usode ("maniya") izhaja iz arabske poezije. "Maniya" ("mny" - šteti, odmeriti, določiti") se je pogosto pojavljala v stari arabski poeziji, navadno v kontekstu predestinacije, natančneje smrti. Tesno povezan s pojmom usode je arabski pojem "qadar", ki pomeni ukaz, v smislu usode, predestinacije. Dojemanje Boga, kot tistega, ki določi potek človekovega življenja, je bistveno za islam. V Koranu naj bi bile zapisane aktivnosti za vse ljudi in živali, tudi čas njihove smrti. Verjamejo, da angel po Božjem nareku piše otrokovo usodo, še dokler je ta v maternici.

Literatura in zunanje povezave

  • Destiny. Wikipedija, prosta enciklopedija. [1]
  • Enciklopedija živih religija. Ur. Kit Krim. Beograd: Nolit, 2004. (COBISS)
  • Mirjam Mencej. Simbolika niti in predenja v evropski folklori. Studia mythologica Slavica. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje, 2010. (COBISS) [2]
  • Spasoje Vasiljev. Slovenska mitologija. Zemun: Arion, 1986. (COBISS)
  • Sudbina. Wikipedija, prosta enciklopedija. [3]