Psihoanaliza: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
Popravljena vsebinska napaka. Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Psíhoanalíza''' ({{jezik-de|Psychoanalyse}}) je izredno vplivna [[klinična psihologija|klinična]] [[metoda]] in [[psihologija|psihološka]] [[teorija]], ki se ukvarja s proučevanjem [[nezavedno|nezavednega]] in [[zdravljenje|zdravljenjem]] [[duševna motnja|psihičnih motenj]] na osnovi te teorije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/481586/psychoanalysis Psychoanalysis] // [[Enciklopedija Britannica]].</ref> Teorijo in metodo je |
'''Psíhoanalíza''' ({{jezik-de|Psychoanalyse}}) je izredno vplivna [[klinična psihologija|klinična]] [[metoda]] in [[psihologija|psihološka]] [[teorija]], ki se ukvarja s proučevanjem [[nezavedno|nezavednega]] in [[zdravljenje|zdravljenjem]] [[duševna motnja|psihičnih motenj]] na osnovi te teorije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/481586/psychoanalysis Psychoanalysis] // [[Enciklopedija Britannica]].</ref> Teorijo in metodo je na začetku 20. stoletja razvil [[Sigmund Freud]]. Njeno načelo zdravljenja je pacientov govor. Od tod njeno ime »talking cure«. |
||
Psihoanalizo so širili, kritizirali in razvijali v različnih smereh predvsem nekdanji [[freudizem|Freudovi]] študenti in sodelavci, kot sta [[Alfred Adler]] in [[Carl Gustav Jung]],{{efn|[[Alfred Adler|Adler]] je razvil psihološko miselno šolo, znano kot [[individualna psihologija]], [[Carl Gustav Jung|Jung]] pa je utemeljil [[analitična psihologija|analitično psihologijo]].}} kasneje pa tudi nefreudovci in [[neofreudizem|neofreudovci]]: [[Erich Fromm]], [[Karen Horney]], [[Harry Stack Sullivan]],<ref>{{sktxt|Birnbach|1961|pp=3}}.</ref> [[Jacques Lacan]] in drugi. |
Psihoanalizo so širili, kritizirali in razvijali v različnih smereh predvsem nekdanji [[freudizem|Freudovi]] študenti in sodelavci, kot sta [[Alfred Adler]] in [[Carl Gustav Jung]],{{efn|[[Alfred Adler|Adler]] je razvil psihološko miselno šolo, znano kot [[individualna psihologija]], [[Carl Gustav Jung|Jung]] pa je utemeljil [[analitična psihologija|analitično psihologijo]].}} kasneje pa tudi nefreudovci in [[neofreudizem|neofreudovci]]: [[Erich Fromm]], [[Karen Horney]], [[Harry Stack Sullivan]],<ref>{{sktxt|Birnbach|1961|pp=3}}.</ref> [[Jacques Lacan]] in drugi. |
Redakcija: 07:02, 17. maj 2017
Psíhoanalíza (nemško Psychoanalyse) je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.[1] Teorijo in metodo je na začetku 20. stoletja razvil Sigmund Freud. Njeno načelo zdravljenja je pacientov govor. Od tod njeno ime »talking cure«.
Psihoanalizo so širili, kritizirali in razvijali v različnih smereh predvsem nekdanji Freudovi študenti in sodelavci, kot sta Alfred Adler in Carl Gustav Jung,[a] kasneje pa tudi nefreudovci in neofreudovci: Erich Fromm, Karen Horney, Harry Stack Sullivan,[2] Jacques Lacan in drugi.
Zgodovina
Izraz psihoanaliza se prvič pojavi leta 1896 v Freudovem besedilu Etiologija nevroz. Njen začetek je povezan z delom Josefa Breuerja in Jean-Martina Charchota. Freud je v proučevanju histerije odkril nezavedno, kar je postavil kot temeljni analitični koncept. Psihoanalitična metoda izhaja iz razmerja med psihoanalitikom, ki posluša analizantov govor in analizantom, ki je obrnjen proč od analitika. Freudovsko psihoanalizo je nadaljevala njegova hči Anna. Danes obstaja več analitičnih tehnik. Vsem je skupno, da izhajajo iz nezavednega, koncepta pulzije in sanj.
Opombe
- ↑ Adler je razvil psihološko miselno šolo, znano kot individualna psihologija, Jung pa je utemeljil analitično psihologijo.
Sklici
- ↑ Psychoanalysis // Enciklopedija Britannica.
- ↑ Birnbach (1961), str. 3.