Erica Johnson Debeljak: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{Normativna kontrola}}
Ereberc (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje oseba|birth_date=|birth_place=|caption=|death_date=|death_place=|image=[[File:Erica Johnson Debeljak.jpg|thumb|right|220px|Erica Johnson Debeljak, Američanka, katere pisateljska domovina je Slovenija]]|name=}}
{{Infopolje oseba}}
'''Erica Johnson Debeljak''', [[pisateljica]], [[esejistka]], [[prevajalka]], * [[17. september]] [[1961]], [[San Francisco|San Francisco]], [[Kalifornija]], [[ZDA]].
'''Erica Johnson Debeljak''', [[pisateljica]], [[esejistka]], [[prevajalka]], * [[17. september]] [[1961]], [[San Francisco|San Francisco]], [[Kalifornija]], [[ZDA]].


== Življenje ==
== Življenje ==


Erica Johnson Debeljak se je rodila in odraščala v [[San Francisco|San Franciscu]] in se leta 1981 preselila v [[New York]], kjer je na [[univerza Columbia|univerzi Columbia]] študirala [[ekonomija|ekonomijo]], [[francoska književnost|francosko književnost]] ter [[kreativno pisanje]]. Diplomirala je iz francoske literature in ekonomije ter se zaposlila kot finančna analitičarka v francoski banki Banque National de Paris v [[New York|New Yorku]], kjer je delala pet let. Leta 1991 je spoznala slovenskega pesnika [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]] in se dve leti za tem preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], se z njim poročila in si ustvarila družino. Postala je prevajalka, pisateljica, publicistka in kolumnistka časopisa ''[[Delo]]'' (v člankih je ostro kritizirala slovenski šolski sistem, vlado, slovensko zunanjo politiko itd., kar dokazuje njeno aktivno vpetost v slovensko družbeno dogajanje), piše pa tudi za tuje publikacije in revije. Pisati je začela šele po prihodu v [[Slovenija|Slovenijo]], zato tudi pravi, da je Slovenija njena pisateljska domovina. Piše izključno v [[angleščina|angleškem jeziku]], vendar so vse njene knjige, razen spominov ''Forbidden bread'' (2009) {{COBISS|ID=6629406}}, bile najprej objavljene v slovenskem prevodu in ne v angleškem izvirniku. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]].
Erica Johnson Debeljak se je rodila in odraščala v [[San Francisco|San Franciscu]] in se leta 1981 preselila v [[New York]]. Na [[univerza Columbia|univerzi Columbia]] je leta 1984 diplomirala iz [[francoščina|francoščine]], leta 1988 pa magistrirala iz poslovne administracije na [[Univerza v New Yorku|univerzi v New Yorku]]. Zaposlila se je kot finančna analitičarka v francoski banki Banque National de Paris v [[New York|New Yorku]], kjer je delala pet let. Leta 1991 je spoznala slovenskega pesnika [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]] in se dve leti za tem preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], se z njim poročila in si ustvarila družino. Postala je prevajalka, pisateljica, publicistka in kolumnistka časopisa ''[[Delo]]'' (v člankih je ostro kritizirala slovenski šolski sistem, vlado, slovensko zunanjo politiko itd., kar dokazuje njeno aktivno vpetost v slovensko družbeno dogajanje), piše pa tudi za tuje publikacije in revije. Leta 2006 je magistrirala iz [[Kreativno pisanje|ustvarjalnega pisanja]] na univerzi v New Orleansu. Pisati je začela šele po prihodu v [[Slovenija|Slovenijo]], zato tudi pravi, da je Slovenija njena pisateljska domovina. Čeprav piše v [[angleščina|angleškem jeziku]] so vse njene knjige, razen spominov ''Forbidden bread'' (2009) {{COBISS|ID=6629406}}, bile objavljene v [[slovenščina|slovenščini]]. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in članica izvršnega odbora [[Amnesty International]] Slovenija.


== Delo ==
== Delo ==


Izdala je naslednje knjige: ''Tujka v hiši domačinov'' (1999) {{COBISS|ID=43939841}}, ''Srečko Kosovel: Pesnik in jaz'' (2004) {{COBISS|ID=128680704}} (obe je prevedla [[Jana Cedilnik]]), ''Tako si moj'' (2007) {{COBISS|ID=233350144}}, ''Prepovedani kruh'' (2010) {{COBISS|ID=251925760}} in ''Antifa cona'' (2012) {{COBISS|ID=262723328}} (prevedel jih je [[Andrej E. Skubic]]). Prve štiri so avtobiografske in esejistične narave, zadnja pa spada v žanr [[Kriminalni roman|kriminalk]]. [[Roman]] ''Tovarna koles'' (2015) {{COBISS|ID=278491136}} je prevedla [[Maja Novak]]. Njena dela so prevedena v [[italijanščina|italijanščino]], [[nemščina|nemščino]], [[madžarščina|madžarščino]] in [[slovaščina|slovaščino]].
Izdala je naslednje knjige: ''Tujka v hiši domačinov'' (1999) {{COBISS|ID=43939841}}, ''Srečko Kosovel: Pesnik in jaz'' (2004) {{COBISS|ID=128680704}} (obe je prevedla [[Jana Cedilnik]]), ''Tako si moj'' (2007) {{COBISS|ID=233350144}}, ''Forbidden bread'' (2009) {{COBISS|ID=6629406}} oziroma ''Prepovedani kruh'' (2010) {{COBISS|ID=251925760}} in ''Antifa cona'' (2012) {{COBISS|ID=262723328}} (prevedel jih je [[Andrej E. Skubic]]). Prve štiri so avtobiografske in esejistične narave, zadnja pa spada v žanr [[Kriminalni roman|kriminalk]]. [[Roman]] ''Tovarna koles'' (2015) {{COBISS|ID=278491136}} je prevedla [[Maja Novak]]. Njena dela so prevedena v [[italijanščina|italijanščino]], [[nemščina|nemščino]], [[madžarščina|madžarščino]] in [[slovaščina|slovaščino]].


V angleščino je prevajala dela [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]], [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Ivo Svetina|Iva Svetine]], [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]] in [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]].
V angleščino je prevajala dela [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]], [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Ivo Svetina|Iva Svetine]], [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]] in [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]].


Kolumne in eseje objavlja v časopisih ''[[Delo]]'', ''[[Pogledi]]'', ''[[Nova revija]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'', ''[[Mladina]]'', ''[[Ampak]]'' itd., eseje in kratke zgodbe pa v tujih časopisih in literarnih revijah ''US News and World Report'', ''Glimmer Train'', ''Prairie Schooner'', ''The Missouri Review'', ''Nimrod'', ''Epoch'', ''Common Knowledge Eurozine''.
Kolumne in eseje objavlja v časopisih ''[[Delo]]'', ''[[Pogledi]]'', ''[[Večer]]'', ''[[Nova revija]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'', ''[[Mladina]]'', ''[[Ampak]]'' itd., eseje in kratke zgodbe pa v tujih časopisih in literarnih revijah ''US News and World Report'', ''Glimmer Train'', ''Prairie Schooner'', ''The Missouri Review'', ''Nimrod'', ''Epoch'', ''Common Knowledge'', ''Eurozine''.

Od leta 2016 je članica žirije nagrade [[Večernica]].


== Nagrade ==
== Nagrade ==


Za kratko zgodbo ''Voda'' (prevedena v zbirki ''Tako si moj'') je dobila nagrado uredništva ameriške revije ''Nimrod'', leta 2007 pa nagrado revije ''Glimmer Train'' za obravnavo družinske tematike.
Za kratko zgodbo ''Voda'' (prevedena v zbirki ''Tako si moj'') je dobila nagrado uredništva ameriške revije ''Nimrod'', leta 2007 pa nagrado revije ''Glimmer Train'' za obravnavo družinske tematike. Leta 2016 je bila nominirana za ''[[Nagrada Mira|nagrado Mira]] '', ki jo podeljuje ženski odbor [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]] Mira.


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 13:36, 9. maj 2017

Erica Johnson Debeljak, Američanka, katere pisateljska domovina je Slovenija
Rojstvo17. september 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1] (62 let)
San Francisco, Kalifornija
Državljanstvo ZDA
Poklicprevajalka, pisateljica, publicistka

Erica Johnson Debeljak, pisateljica, esejistka, prevajalka, * 17. september 1961, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Življenje

Erica Johnson Debeljak se je rodila in odraščala v San Franciscu in se leta 1981 preselila v New York. Na univerzi Columbia je leta 1984 diplomirala iz francoščine, leta 1988 pa magistrirala iz poslovne administracije na univerzi v New Yorku. Zaposlila se je kot finančna analitičarka v francoski banki Banque National de Paris v New Yorku, kjer je delala pet let. Leta 1991 je spoznala slovenskega pesnika Aleša Debeljaka in se dve leti za tem preselila v Ljubljano, se z njim poročila in si ustvarila družino. Postala je prevajalka, pisateljica, publicistka in kolumnistka časopisa Delo (v člankih je ostro kritizirala slovenski šolski sistem, vlado, slovensko zunanjo politiko itd., kar dokazuje njeno aktivno vpetost v slovensko družbeno dogajanje), piše pa tudi za tuje publikacije in revije. Leta 2006 je magistrirala iz ustvarjalnega pisanja na univerzi v New Orleansu. Pisati je začela šele po prihodu v Slovenijo, zato tudi pravi, da je Slovenija njena pisateljska domovina. Čeprav piše v angleškem jeziku so vse njene knjige, razen spominov Forbidden bread (2009) (COBISS), bile objavljene v slovenščini. Je članica Društva slovenskih pisateljev in članica izvršnega odbora Amnesty International Slovenija.

Delo

Izdala je naslednje knjige: Tujka v hiši domačinov (1999) (COBISS), Srečko Kosovel: Pesnik in jaz (2004) (COBISS) (obe je prevedla Jana Cedilnik), Tako si moj (2007) (COBISS), Forbidden bread (2009) (COBISS) oziroma Prepovedani kruh (2010) (COBISS) in Antifa cona (2012) (COBISS) (prevedel jih je Andrej E. Skubic). Prve štiri so avtobiografske in esejistične narave, zadnja pa spada v žanr kriminalk. Roman Tovarna koles (2015) (COBISS) je prevedla Maja Novak. Njena dela so prevedena v italijanščino, nemščino, madžarščino in slovaščino.

V angleščino je prevajala dela Borisa Pahorja, Ferija Lainščka, Daneta Zajca, Iva Svetine, Milana Dekleve in Srečka Kosovela.

Kolumne in eseje objavlja v časopisih Delo, Pogledi, Večer, Nova revija, Sodobnost, Mladina, Ampak itd., eseje in kratke zgodbe pa v tujih časopisih in literarnih revijah US News and World Report, Glimmer Train, Prairie Schooner, The Missouri Review, Nimrod, Epoch, Common Knowledge, Eurozine.

Od leta 2016 je članica žirije nagrade Večernica.

Nagrade

Za kratko zgodbo Voda (prevedena v zbirki Tako si moj) je dobila nagrado uredništva ameriške revije Nimrod, leta 2007 pa nagrado revije Glimmer Train za obravnavo družinske tematike. Leta 2016 je bila nominirana za nagrado Mira , ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira.

Viri

  1. (ni prevedeno v mul), (ni prevedeno v mul), (ni prevedeno v mul) et al. Facebook — 2004.