Anders Celsius: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Octopus (pogovor | prispevki)
m Znanstveniki...
Vrstica 19: Vrstica 19:


Po njem se imenuje [[asteroid]] [[asteroidni pas|zunanjega glavnega pasu]] [[4169 Celsius]] in [[udarni krater|krater]] [[Celsius (krater)|Celsius]] na [[Luna|Luni]].
Po njem se imenuje [[asteroid]] [[asteroidni pas|zunanjega glavnega pasu]] [[4169 Celsius]] in [[udarni krater|krater]] [[Celsius (krater)|Celsius]] na [[Luna|Luni]].

==Sklici==
{{sklici|1}}


{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}


{{Znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}}
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Celsius, Anders}}
{{DEFAULTSORT:Celsius, Anders}}

Redakcija: 06:59, 19. april 2017

Anders Celsius
Portret
Rojstvo27. november (8. december) 1701[1][2][…]
Uppsala[4]
Smrt25. april (6. maj) 1744[1][2][…] (42 let)
Uppsala domkyrkoförsamling[d][5][2]
Državljanstvo Švedska[6]
Poklicastronom, fizik, matematik, univerzitetni učitelj, izumitelj, kemik, meteorolog
PodpisPodpis
Uppsalski observatorij, gravura Frederika Akrela, 1769

Anders Celsius (Celzij) [ánders célzijus], švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Življenje in delo

Celsius je bil od leta 1730 delavec do 1744 profesor astronomije na Univerzi v Uppsali. Bil je tudi zaslužni predstojnik tamkajšnjega observatorija, ki ga je zgradil leta 1740. Leta 1733 je v Nürnbergu objavil svojo zbirko 316. opazovanj polarnega sija med letoma 1716 do 1732.

S prostim očesom je po siju poskušal določiti velikost zvezd. Njegov največji dosežek je temperaturna lestvica, ki deli razdaljo med vreliščem in lediščem vode na termometru na sto enakih delov. Vrelišče je označil z 0, ledišče pa s 100°C. Lestvico je leta 1744 obrnil von Linné, prvi termometer s takšno obrnjeno lestvico pa je izdelal Ekström.

Leta 1736 je Celsius predlagal, da se na živosrebrnem termometru razpon od ledišča do vrelišča vode, pri tlaku 760 mm razdeli na 100 enakih delov (glej Celzijeva temperaturna lestvica). Svojo lestvico je predlagal švedski Kraljevi akademiji znanosti leta 1742. Današnja oznaka ledišča in vrelišča izhaja od von Linnéa in Strömerja, za odkritelja lestvice pa se poleg Celsiusa in von Linnéa navajajo tudi: Pehr Elvius, tajnik Švedske kraljeve akademije znanosti, s katerim si je dopisoval von Linné, Christian of Lyons, Ekström in Mårten Strömer (1707–1770), ki je študiral astronomijo pri Celsiusu.

Celsius je bil med prvimi, ki je primerjal sije zvezd. Leta 1737 je sodeloval kot prevajalec v francoski odpravi, pod de Maupertuisovim vodstvom, ki je merila stopinjo poldnevnika (meridiana) v polarnih področjih Laponske.

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje asteroid zunanjega glavnega pasu 4169 Celsius in krater Celsius na Luni.

Sklici