Karneol: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 93.103.230.186 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Octopus |
→Zgodovina: galerija |
||
| Vrstica 48: | Vrstica 48: | ||
Na hebrejskem ''odemu'', v prevodu ''sardisu'', je bil prvi kamen v naprsniku velikega svečenika rdeče barve. Kamen je bil verjetno sard ali morda [[jaspis]].<ref name=ref6/> |
Na hebrejskem ''odemu'', v prevodu ''sardisu'', je bil prvi kamen v naprsniku velikega svečenika rdeče barve. Kamen je bil verjetno sard ali morda [[jaspis]].<ref name=ref6/> |
||
<gallery mode=packed caption="Karneoli"> |
|||
Slika:Carnelian - tumble polished stone.jpg |Poliran karneol iz [[Botsvana|Botsvane]] |
|||
Slika:Egypte louvre 126 bague.jpg |Pečatni prstan faraona [[Ramzes II.|Ramzesa II.]] in njegove žene Nefertari |
|||
Slika: Korwin signet-ring1.PNG |Poljski pečatni prstan z grbom [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] |
|||
Slika:Karneolgemme.jpg|Gema iz karneola v zlatem okviru |
|||
Slika:Egyptian - Necklace - Walters 571515 - Detail F.jpg|Del egipčanske zlate ogrlice s karneoli |
|||
Slika:Cornelian necklace BM GR1897.4-1.623.jpg | Ogrlica iz zlata in karneolov, delo ciprskega mojstra po mikenskem vzoru (okrog 1400-1200 pr. n. št.) |
|||
</gallery> |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 08:54, 4. april 2017
| Karneol/sard | |
|---|---|
.jpg) Polirani prodniki karneola/sarda; merilo je v mm | |
| Splošno | |
| Kategorija | zazlička kalcedona |
| Kemijska formula | silicijev dioksid, SiO2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 60 g/mol |
| Barva | rjavo rdeča |
| Kristalni sistem | trigonalni |
| Razkolnost | brez razkola |
| Lom | neraven, razcepljen, školjkast |
| Trdota | 6 - 7 |
| Sijaj | steklast, moten, masten, svilen |
| Barva črte | bela |
| Prozornost | prosojen |
| Specifična teža | 2,59 - 2,61 |
| Sklici | [1] |
Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita. Podoben mineral je sard, ki je praviloma temnejši in trši. Med njima ni ostre meje, zato se obe imeni pogosto zamenjujeta. Karneol in sard sta različka silikatnega minerala kalcedona. Obarvana sta z železovimi oksidi. Barve so zelo različne, od bledo oranžne do intenzivne skoraj črne. Navečja najdišča karneola so v Braziliji, Indiji, Sibiriji in Nemčiji.
Ime
Ime karneol je popačenka imena korneol, ki je nastala v 16. stoletju.[2] Beseda korneol je sorodna s podobnimi besedami v več romanskih jezikih in izhaja iz latinske besede corneolus, ta pa iz latinske besede cornum - drnulja.[3] Prosojne rdeče drnulje so tudi po obliki podobne karneolom.
Ime karneol namiguje na latinsko besedo caro, carnis – meso, kar je etimološko napačno.
Po Pliniju Starejšem je ime sard povezano z mestom Sardis v Lidiji, vendar bolj verjetno izhaja iz perzijske besede سرد, sered, ki pomeni rumeno rjavo barvo.[4]
Zgodovina
V Mehrgarhu (Baludžistan, Pakistan) so od 5.-4. tisočletja pr. n. št. za vrtanju luknjic v karneole uporabljali ločne vrtalke.[5] Karneol, ki so ga odkrili v bronastodobnih minojskih plasteh iz obdobja okrog leta 1800 pr. n. št. v Knososu na Kreti, kaže, da se je uporabljal za umetniške okrasne predmete.[6] V rimskem obdobju se je na široko uporabljal za gravirane geme, pečatnike in pečatne prstane, ker se vroč vosek nanj ne lepi.[7]
Sard so Asirci uporabljali za izdelavo valjastih pečatnikov, Egipčani in Feničani za izdelavo skarabejev, Stari Grki in Etruščani pa za izdelavo gem.[4]
Na hebrejskem odemu, v prevodu sardisu, je bil prvi kamen v naprsniku velikega svečenika rdeče barve. Kamen je bil verjetno sard ali morda jaspis.[4]
- Karneoli
-
Poliran karneol iz Botsvane -
Pečatni prstan faraona Ramzesa II. in njegove žene Nefertari -
Poljski pečatni prstan z grbom Republike obeh narodov -
Gema iz karneola v zlatem okviru -
Del egipčanske zlate ogrlice s karneoli -
Ogrlica iz zlata in karneolov, delo ciprskega mojstra po mikenskem vzoru (okrog 1400-1200 pr. n. št.)
Sklici
- ↑ Rudolf Duda, Lubos Rejl. Minerals of the World. Arch Css, 1990.
- ↑ Cornelian. Oxford English Dictionary. Oxford University Press. Pridobljeno 14. februarja 2012.
- ↑ Chisholm, Hugh, ur. (1911). Carnelian. Encyclopædia Britannica (11. izdaja). Cambridge University Press.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Chisholm, Hugh, ur. (1911). Sard. Encyclopædia Britannica (1. izdaja). Cambridge University Press.
- ↑ Hermann Kulke, Dietmar Rothermund (2004). A History of India. Routledge. 22. ISBN 0-415-32920-5.
- ↑ C. Michael Hogan. Knossos fieldnotes. Modern Antiquarian (2007).
- ↑ John Hill. Weilue, 12. poglavje.
