Mokrišče: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
zbrisanoooo
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{slog}}
[[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|300px|[[Sečoveljske soline]] so mednarodno pomembno mokrišče in kot take so bile leta [[1993]] uvrščene na seznam [[Ramsarska konvencija|Ramsarskih lokalitet]]]]
[[Slika:SecovljeSoline1.JPG|thumb|300px|[[Sečoveljske soline]] so mednarodno pomembno mokrišče in kot take so bile leta [[1993]] uvrščene na seznam [[Ramsarska konvencija|Ramsarskih lokalitet]]]]
*
[[Slika:IMG 9366-Kaindy.jpg|thumb|300px|right|Nihanja višine vode, predvsem kot posledica umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Foto: Jonas Satkauskas, Kazahstan.]]
'''Mokrišče''' je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko [[voda|vodo]], da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in [[razmnoževanje]] potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Vsak inštitut, država ali organizacija, ki se ukvarja z mokrišči ima običajno svojo lastno definicijo.

[http://www.wetlands.org/index.aspx Wetlands International] pravi: ''Mokrišča so območja na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.''

[[Ramsarska konvencija]] podaja za mokrišče naslednjo razlago: ''Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov''.

== Vrste LULČKOV ==
Mokrišča se razlikujejo po [[rastline|rastlinstvu]], [[Živali|živalstvu]] in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi:
* [[močvirje|močvirja]] - (visoko [[šašje]], [[trstičevje]], jelševje, močvirja ob vodotokih in stoječih vodah): [[Drava]] od [[Maribor]]a do [[Središče ob Dravi|Središča ob Dravi]], poplavna ravnica [[Mura|Mure]], [[Ljubljansko barje]], [[Krakovski gozd]], mokrišča ob Spodnji [[Sava|Savi]] z dobravo in [[Jovsi]], kraško porečje [[Ljubljanica|Ljubljanice]], [[Čezsoča|Čezsoški]] prodi in [[Vrbulje]],
* [[barje|barja]]
* poplavna območja rek - [[Krajinski park Šturmovci|Šturmovci]] ob Dravi
* [[rečna mrtvica|rečne mrtvice]] - raven svet neposredno ob strugi [[reka|reke]] (npr. [[rečna mrtvica|mrtvica]] in rečni otok) - mrtvice na [[Mura|Muri]] in [[Drava|Dravi]], [[Lahinja]] ([[Nerajski Lugi]])
* izlivi rek - področja kjer se reke izlivajo v morje in se sladka voda spreminja v slano (npr: [[rečna delta|rečne delte]], blatna obala ob [[oseka|oseki]] in [[slano močvirje]])
* [[kraško polje|kraška polja]] - [[Cerkniško jezero]]
* [[nizko barje|nizka barja]] - [[Bloke]], [[Zelenci]]
* [[Visoko barje|visoka barja]] - [[Pokljuka|pokljuška]] in [[Pohorje|pohorska]] barja ([[Lovrenško barje]]), barja na [[Jelovica|Jelovici]]
* poplavni [[gozd]]ovi - poplavni gozd in mrtvice od reki Muri
* mokrotni [[travnik]]i
* [[Jezero|plitva jezera]] - področja s stalno ali nestalno vodo z nizkim pretokom (npr. [[ribnik]], [[slano jezero]] in [[kratersko jezero]])
* [[mlaka|mlake]]
* [[ribnik]]i - [[Podvinci]]
* [[kal]]i
* z vodo zalite gramoznice
* z vodo zalite gramoznice
* [[peskokop]]i
* [[peskokop]]i

Redakcija: 09:34, 3. april 2017

Sečoveljske soline so mednarodno pomembno mokrišče in kot take so bile leta 1993 uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet

So lahko naravnega ali antropogenega nastanka.kksi ma dobr sj veš aneee hahah ja glih tko hihihihi wtgf

Funkcija mokrišča

  • Naravni vodni zbiralnik: Mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno - mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
  • Preprečuje poplave: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
  • Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
  • Čisti vodo: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
  • Je vir dobrin: Ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov.
  • Ima estetsko funkcijo: Poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.
  • Ima izobraževalno funkcijo: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
  • Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete.

Rastlinstvo in živalstvo ali posiljevanje

Približno 4 m visok navadni trst (Phragmites australis)

Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Rastline težko vsrkavajo slano vodo, zato vsaj občasno živijo tako rekoč v sušnih razmerah. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine.

V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živi veliko vrst plazilcev, med njimi krokodili, aligatorji in sladkovodne želve in kač. Med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, pižmovke in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja in vodnega bivola.

Galerija

Viri

  • Velika ilustrirana enciklopedija Zemlja, Založba Mladinska knjiga, 2006, ISBN 86-11-17465-8

Glej tudi

Zunanje povezave