Ivan Gornik: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
== Življenje == |
== Življenje == |
||
Rodil se je materi Ani Oražem in očetu Janezu Gorniku. Med letoma 1858 in 1867 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, zaradi siromaštva in slabega zdravja pa študija ni nadaljeval. Po maturi si je v [[Krško|Krškem]] poiskal |
Rodil se je materi Ani Oražem in očetu Janezu Gorniku. Med letoma 1858 in 1867 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, zaradi siromaštva in slabega zdravja pa študija ni nadaljeval. Po maturi si je v [[Krško|Krškem]] poiskal zasebno službo, leta 1869 pa je postal rudniški uradnik na [[Prevalje|Prevaljah]]. Poleg uradniškega dela je študiral [[zgodovina|zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]] in [[literatura|literaturo]] ter opravljal različne javne posle. Leta 1876 se je poročil z Nemko in dobil sina Fritza, leta 1887 pa je bil kot korespondent industrijske družbe premeščen v [[Celovec]]. Zaradi preobilnega dela je tam začel telesno in duševno hirati, strla pa ga je tudi huda živčna bolezen. |
||
==Delo== |
==Delo== |
||
Redakcija: 09:39, 31. marec 2017
| Ivan Gornik | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 7. julij 1845[1] Hrovača |
| Smrt | 18. marec 1889 Celovec |
| Narodnost | slovenska |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska Avstrija |
| Poklic | kritik |
Ivan Gornik, slovenski kritik, * 7. julij 1845, Hrovača pri Ribnici, † po 18. marec 1889, Celovec.
Življenje
Rodil se je materi Ani Oražem in očetu Janezu Gorniku. Med letoma 1858 in 1867 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, zaradi siromaštva in slabega zdravja pa študija ni nadaljeval. Po maturi si je v Krškem poiskal zasebno službo, leta 1869 pa je postal rudniški uradnik na Prevaljah. Poleg uradniškega dela je študiral zgodovino, filozofijo in literaturo ter opravljal različne javne posle. Leta 1876 se je poročil z Nemko in dobil sina Fritza, leta 1887 pa je bil kot korespondent industrijske družbe premeščen v Celovec. Zaradi preobilnega dela je tam začel telesno in duševno hirati, strla pa ga je tudi huda živčna bolezen.
Delo
Siromaštvo ga je odtujilo od sošolcev in tako se je spoprijateljil le s Cimpermanom, katerega je kasneje spodbujal pri pesnenju in prevajanju, preko njega pa je tudi komuniciral s Stritarjem. Kot višjegimnazijec je na razpravah deželnega zbora poslušal Bleiweisa, Costo, Tomana in Auersperga, o katerih si je ustvarjal svojo sodbo, zavzemal pa se ni za nobeno stranko; prebujajoče se slovenstvo ga ni pritegnilo. Raje je prebiral priznana svetovna dela v nemščini, ki mu je bolj ležala kot slovenščina.
Leta 1876 se je Cimperman odločil za prevod Goethejevega Fausta in tako se je Gornik začel zanimati za slovensko slovstvo, poleg tega pa je prijatelja ves čas spodbujal pri delu. Leta 1877 je v nemščini napisal prvo obširnejšo kritiko na Tugomera, ki ni bila objavljena. Ob prebiranju Stritarjevega Zvona je postavil zakone klasične estetske teorije in dramaturgije, kritiziral pa je tudi pisatelje in literarne junake. Kasneje je napisal oceno Kersnikovega romana Na Žerinjah, ostro pa je sodil Jurčičevega Ivana Erazma Tattenbacha. Ocene je podal tudi Kodrovim, Tavčarjevim in Kersnikovim knjigam ter Celestinovi razpravi Naše obzorje. Ker njegovih kritik na Slovenskem niso želeli objaviti, je razmišljal, da bi jih objavil v drugih listih, npr. na Hrvaškem.
Viri
- France Koblar. Ivan Gornik, Prispevek k Stritarjevi dobi. Slavistična revija 9/1–4 (1956). 118–146. dLib
- Ivan Gornik. Dolenjski biografski leksikon, 2004.