Elko Justin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Petrass (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mhladnik (pogovor | prispevki)
vsebina, slog
Vrstica 4: Vrstica 4:


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Obiskoval ljudsko šolo in 2. razred [[Realka|realke]], prestopil na ljubljansko srednjo tehnično šolo, tam obiskoval kiparski in rezbarski oddelek pri prof. [[Alojzij Repič|Repiču]] in slikarskega pri [[Saša Šantel|prof. Šantlu]]. Študiral je modeliranje, [[Grafika|grafiko]], [[Lesorez|lesorez]] in radiranje. S štipendijo pokrajinske uprave se je jeseni 1921 vpisal na dunajsko slikarsko akademijo, kasneje pa zapustil Dunaj. Vpisal se je v umetniško šolo pri Sv. Ani, v letnem semestru je bil sprejet v 2. letnik dunajskega državnega grafičnega zavoda in tu študiral do leta 1923, slikarstvo v olju, akvarel, pastel, grafiko, radiranje, bakrorez in litografijo. Leta 1923 je z državno podporo potoval v Berlin, Dresden, München, po ukinitvi štipendije, januarja 1924 služboval kot ilustrator in slikar pri ''[[Jutro (1920–1945)|dnevniku Jutro]]'' , deloval pri ''Domovini in Življenju'' in ''Svetu''. Ilustriral je revije ''Mladi junak, Prerod, Program, Zdravje, Domači prijatelj''. Naslikal je ovojni list ''[[Nova muzika|Nove muzike]]'', izdal in založil 10 razglednic, ilustriral [[Gustav Strniša|Strniševe]] mladinske pesmi ''Dedek jež''.
Obiskoval je ljudsko šolo in 2. razred [[Realka|realke]], prestopil na ljubljansko srednjo tehnično šolo, tam obiskoval kiparski in rezbarski oddelek pri prof. [[Alojzij Repič|Repiču]] in slikarskega pri [[Saša Šantel|prof. Šantlu]]. Študiral je modeliranje, [[Grafika|grafiko]], [[Lesorez|lesorez]] in radiranje. S štipendijo pokrajinske uprave se je jeseni 1921 vpisal na dunajsko slikarsko akademijo, jo bil prisiljen skupaj z drugimi jugoslovanskimi študenti zapustiti in obiskovati namesto nje umetniško šolo pri Sv. Ani v prvem dunajskem okrožju. V letnem semestru je bil sprejet v 2. letnik dunajskega državnega grafičnega zavoda in tu študiral do leta 1923, slikarstvo v olju, akvarel, pastel, grafiko, radiranje, bakrorez in litografijo. Leta 1923 je z državno podporo potoval v Berlin, Dresden, München, po ukinitvi štipendije, januarja 1924 služboval kot ilustrator in slikar pri ''[[Jutro (1920–1945)|dnevniku Jutro]]'' , deloval pri ''Domovini'' in Življenju in svetu''. Ilustriral je revije ''Mladi junak, Prerod, Program, Zdravje, [[Domači prijatelj]]''. Naslikal je ovojni list ''[[Nova muzika|Nove muzike]]'', izdal in založil 10 razglednic, ilustriral [[Gustav Strniša|Strniševe]] mladinske pesmi ''Dedek jež''. Sodeloval na umetniških razstavah na [[Dunaj]]u, v Ljubljani, Pragi, [[Lvov]]u, Plznu, Reki, Lizboni, Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku in v Lodžu.
Sodeloval na umetniških razstavah na Dunaju, v Ljubljani, Pragi, [[Lvov|Lvovu]], Plznu, Reki, Lizboni, Zagrebu, Novem Sadu, Odijeku in v Lodzu.


Bil je zbiratelj Prešernovih rokopisov. Njegova zapuščina je ohranjena v Rokopisnem oddelku NUK-a in vsebuje natančna poročila o pridobitvi raritet. Literarizirana poročila o fiktivnih najdbah Prešernovih rokopisov je objavljal v ''Jutru'', skupaj s faksimili rokopisov, ki jih je izdelal sam.
Bil je tudi zbiratelj Prešernovih rokopisov. Njegova zapuščina je ohranjena v NUK-u, skupaj z natančnimi poročili o pridobitvi. Enega izmed mnogih je dobil po smrti Petra Romavha, njegova vdova, ki so jo Italijani leta 1943 skupaj s hčerko zaprli, mu je dovolila preiskati njeno izpraznjeno stanovanje. Justin namiguje, da je Romavh raritete iz Frančiškanske knjižnice izmaknil. Povsod zapisuje natančne vsote, ki jih je odštel za knjige in rokopise, v tem primeru molči. Nejasnosti v Justinovih poročilih odpirajo možnost, da je Romavhu zapretil z razkritjem in tako prišel v posest rokopisov.


== Dela ==
== Dela ==


* slikovno gradivo: Originalni lesorezi (1923) {{COBISS|ID=55684962}}
* Elko Justin: slikovno gradivo: Originalni lesorezi (1923) {{COBISS|ID=55684962}}
* Ivo Pirkovič: Po sledovih rimske volkulje (1923) {{COBISS|ID=100822784}}
* Ivo Pirkovič: Po sledovih rimske volkulje (1923) {{COBISS|ID=100822784}}



Redakcija: 21:26, 30. marec 2017

Elko Justin
Portret
Rojstvo8. april 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Ljubljana
Smrt3. december 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1] (63 let)
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicslikar

Elko Justin (Gabrijel Justin), slovenski slikar in grafik, * 8. april 1903, Ljubljana, † 3. december 1966, Grosuplje.

Življenje in delo

Obiskoval je ljudsko šolo in 2. razred realke, prestopil na ljubljansko srednjo tehnično šolo, tam obiskoval kiparski in rezbarski oddelek pri prof. Repiču in slikarskega pri prof. Šantlu. Študiral je modeliranje, grafiko, lesorez in radiranje. S štipendijo pokrajinske uprave se je jeseni 1921 vpisal na dunajsko slikarsko akademijo, jo bil prisiljen skupaj z drugimi jugoslovanskimi študenti zapustiti in obiskovati namesto nje umetniško šolo pri Sv. Ani v prvem dunajskem okrožju. V letnem semestru je bil sprejet v 2. letnik dunajskega državnega grafičnega zavoda in tu študiral do leta 1923, slikarstvo v olju, akvarel, pastel, grafiko, radiranje, bakrorez in litografijo. Leta 1923 je z državno podporo potoval v Berlin, Dresden, München, po ukinitvi štipendije, januarja 1924 služboval kot ilustrator in slikar pri dnevniku Jutro , deloval pri Domovini in Življenju in svetu. Ilustriral je revije Mladi junak, Prerod, Program, Zdravje, Domači prijatelj. Naslikal je ovojni list Nove muzike, izdal in založil 10 razglednic, ilustriral Strniševe mladinske pesmi Dedek jež. Sodeloval na umetniških razstavah na Dunaju, v Ljubljani, Pragi, Lvovu, Plznu, Reki, Lizboni, Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku in v Lodžu.

Bil je zbiratelj Prešernovih rokopisov. Njegova zapuščina je ohranjena v Rokopisnem oddelku NUK-a in vsebuje natančna poročila o pridobitvi raritet. Literarizirana poročila o fiktivnih najdbah Prešernovih rokopisov je objavljal v Jutru, skupaj s faksimili rokopisov, ki jih je izdelal sam.

Dela

  • Elko Justin: slikovno gradivo: Originalni lesorezi (1923) (COBISS)
  • Ivo Pirkovič: Po sledovih rimske volkulje (1923) (COBISS)

Viri

  • »Justin, Gabriel«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Miran Hladnik. Zgodbe Prešernovih rokopisov. Slavistična revija 64/3 (2016). 226.
  1. Justin, Gabriel (1903–1966) - Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370