Ole Christensen Rømer: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
m+/dp
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{infopolje Znanstvenik
{{infopolje Znanstvenik
| image = <!--Wikidata -->
| image =
| caption = Ole Christensen Rømer
| caption = Ole Christensen Rømer, portret [[Jacob Coning|Jacoba Coninga]], okoli 1700
| nationality = {{ikonazastave|Danska}} [[Danci|danska]]
| fields = [[astronomija]]
}}
}}
[[Slika:20060825 Ole Rømer's Instruments.jpg|thumb|right|200px|Rømerjevi [[astronomski inštrument]]i]]
[[Slika:20060825 Ole Rømer's Instruments.jpg|thumb|right|200px|Rømerjevi [[astronomski inštrument]]i]]
Vrstica 11: Vrstica 13:
Rømer je bil predstojnik [[Observatorij København|Observatorija]] in [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] [[matematika|matematike]] [[Univerza v Kobenhavnu|v Kobenhavnu]]. Prvi je določil [[hitrost svetlobe]] z opazovanjem [[imerzija|imerzije]] in [[emerzija|emerzije]] [[Jupiter|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]], ki prehaja skozi njegovo senco.
Rømer je bil predstojnik [[Observatorij København|Observatorija]] in [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] [[matematika|matematike]] [[Univerza v Kobenhavnu|v Kobenhavnu]]. Prvi je določil [[hitrost svetlobe]] z opazovanjem [[imerzija|imerzije]] in [[emerzija|emerzije]] [[Jupiter|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]], ki prehaja skozi njegovo senco.


Leta 1671 je pomagal [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felixu Picardu]] pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem [[Tycho Brahe|de Brahejevem]] observatoriju. Tam je na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v [[Pariz]] kjer je postal tudi član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.
Leta 1671 je pomagal [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felixu Picardu]] pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem [[Tycho Brahe|de Brahejevem]] observatoriju [[Uraniborg]]. Izmeril je točno lego observatorija, da bi de Brahejeva opazovanja lahko uskladili z opazovanji drugod po Evropi.<ref name="sing_2007" />{{rp|87}} V sedmih mesecih sta Picard in Rømer opazovala 140 mrkov Jupitrovega satelita [[Io (luna)|Ia]], v Parizu pa je iste mrke opazoval [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]]. S primerjavo časov mrkov so izračunali razliko v [[zemljepisna dolžina|zemljepisni dolžini]] [[Observatorij Pariz|pariškega observatorija]] in Uraniborga. Rømer je na Uraniborgu na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v [[Pariz]] kjer je leta 1672 postal tudi član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.


V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov [[Io (luna)|Ia]] in [[Ganimed (luna)|Ganimeda]] in je prvič ocenil hitrost svetlobe ''c'' na 211 · 10<sup>6</sup> [[meter|m]]/[[sekunda|s]] in 240 · 10<sup>6</sup> m/s. [[Zemlja]], Jupiter in Ganimed [[kroženje|krožijo]] v isti ravnini. Opazovati se začne, ko je Jupiter v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] s [[Sonce]]m. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 [[dan|dneva]]. Tedaj [[razdalja|oddaljenost]] Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22<sup>[[minuta|m]]</sup> najmanjšo pa za 20<sup>m</sup>.
V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov Ia in [[Ganimed (luna)|Ganimeda]] in je prvič ocenil hitrost svetlobe ''c'' na 211 · 10<sup>6</sup> [[meter|m]]/[[sekunda|s]] in 240 · 10<sup>6</sup> m/s. [[Zemlja]], Jupiter in Ganimed [[kroženje|krožijo]] v isti ravnini. Opazovati se začne, ko je Jupiter v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] s [[Sonce]]m. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 [[dan|dneva]]. Tedaj [[razdalja|oddaljenost]] Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22<sup>[[minuta|m]]</sup> najmanjšo pa za 20<sup>m</sup>.


Izdelal je več astronomskih naprav. On in [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]] sta izdelala prva [[ekvatorial]]a s točnimi [[krog]]i in s samodejnim sledenjem [[nebesno telo|nebesnih teles]]. Izdeloval je točne [[termometer|termometre]] za rabo v [[meteorologija|meteorologiji]]. K njemu je na obisk prišel [[Daniel Gabriel Fahrenheit|Fahrenheit]], da bi se izučil v kalibriranju termometrov.
Izdelal je več [[astronomski inštrument|astronomskih naprav]]. On in Cassini sta izdelala prva [[ekvatorial]]a s točnimi [[krog]]i in s samodejnim sledenjem [[nebesno telo|nebesnih teles]]. Izdeloval je točne [[termometer|termometre]] za rabo v [[meteorologija|meteorologiji]]. K njemu je na obisk prišel [[Daniel Gabriel Fahrenheit|Fahrenheit]], da bi se izučil v kalibriranju termometrov.


== Priznanja ==
== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===
=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Römer (krater)|Römer]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2897 Ole Römer]].
Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Römer (krater)|Römer]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2897 Ole Römer]].


== Sklici in opombe ==
== Sklici ==

{{sklici}}
{{sklici|3|refs=
<ref name="sing_2007" >{{sktxt|Singh|2007}}.</ref>
}}

== Viri ==

{{refbegin}}
* {{citat|last1= Singh|first1= Simon|authorlink1= Simon Singh|title= Veliki pok : najpomembnejše znanstveno odkritje vseh časov|trans_title= Big bang|date= 2007|publisher= Učila International|location= Tržič|cobiss= 234744832|isbn= 978-961-00-0316-8|ref= harv}}
{{refend}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ole Rømer}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ole Rømer}}

{{portal|astronomija|{{ispa}}}}

{{škrbina o astronomu}}
{{mathematician-stub}}


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}


{{DEFAULTSORT:Roemer, Ole Christensen}}
{{DEFAULTSORT:Roemer, Ole Christensen}}

[[Kategorija:Danski astronomi]]
[[Kategorija:Danski astronomi]]
[[Kategorija:Danski matematiki]]
[[Kategorija:Danski matematiki]]

Redakcija: 23:56, 12. marec 2017

Ole Christensen Rømer
Portret
Ole Christensen Rømer, portret Jacoba Coninga, okoli 1700
Rojstvo25. september 1644({{padleft:1644|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…]
Aarhus
Smrt19. september 1710({{padleft:1710|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…] (65 let)
København
NarodnostDanska danska
Področjaastronomija
Podpis
Rømerjevi astronomski inštrumenti

Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Življenje in delo

Rømer je bil predstojnik Observatorija in univerzitetni profesor matematike v Kobenhavnu. Prvi je določil hitrost svetlobe z opazovanjem imerzije in emerzije Jupitrovih satelitov, ki prehaja skozi njegovo senco.

Leta 1671 je pomagal Jean-Felixu Picardu pri opazovanju Jupitrovih mrkov na nekdanjem de Brahejevem observatoriju Uraniborg. Izmeril je točno lego observatorija, da bi de Brahejeva opazovanja lahko uskladili z opazovanji drugod po Evropi.[4]:87 V sedmih mesecih sta Picard in Rømer opazovala 140 mrkov Jupitrovega satelita Ia, v Parizu pa je iste mrke opazoval Giovanni Cassini I.. S primerjavo časov mrkov so izračunali razliko v zemljepisni dolžini pariškega observatorija in Uraniborga. Rømer je na Uraniborgu na Picarda napravil tolikšen vtis, da ga je vzel s seboj v Pariz kjer je leta 1672 postal tudi član Francoske akademije znanosti (Académie des sciences). V Parizu je Picardu pomagal 10 let.

V letih 1675 in 1676 je v Parizu preučeval tabele Jupitrovih satelitov in opazoval zakasnitev mrkov Jupitrovih satelitov Ia in Ganimeda in je prvič ocenil hitrost svetlobe c na 211 · 106 m/s in 240 · 106 m/s. Zemlja, Jupiter in Ganimed krožijo v isti ravnini. Opazovati se začne, ko je Jupiter v opoziciji s Soncem. Ganimed stopi v Jupitrovo senco vsakih 7,155 dneva. Tedaj oddaljenost Zemlje od Jupitra narašča in doseže po 25 Ganimedovih mrkih, to je po pol leta, največjo vrednost. 26. mrk naj bi bil po 25 · 7,155 dneh, Rømer je opazil največjo zakasnitev za 22m najmanjšo pa za 20m.

Izdelal je več astronomskih naprav. On in Cassini sta izdelala prva ekvatoriala s točnimi krogi in s samodejnim sledenjem nebesnih teles. Izdeloval je točne termometre za rabo v meteorologiji. K njemu je na obisk prišel Fahrenheit, da bi se izučil v kalibriranju termometrov.

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje udarni krater Römer na Luni in asteroid glavnega pasu 2897 Ole Römer.

Sklici

  1. 1,0 1,1 Record #118790919 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 Kunstindeks Danmark
  4. Singh (2007).

Viri

  • Singh, Simon (2007), Veliki pok : najpomembnejše znanstveno odkritje vseh časov, Tržič: Učila International, COBISS 234744832, ISBN 978-961-00-0316-8 {{citation}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč); Prezrt neznani parameter |trans_title= (predlagano je |trans-title=) (pomoč)

Zunanje povezave

  • Predstavnosti o temi Ole Rømer v Wikimedijini zbirki