Težnost: Razlika med redakcijama

V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso [[teža|težo]] in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v [[Vesolje|Vesolju]], zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so [[Zemlja]], [[Sonce]] idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po [[orbitatir]]hih okoliokrog Sonca; za vzdrževanju gibanja [[Luna|Lune]] po orbititiru okoliokrog Zemlje; za pojav [[bibavica|bibavice]]; za pojav [[konvekcija|konvekcije]], preko katere nastane tok [[tekočina|tekočine]]; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in [[zvezda|zvezd]] do zelo visokih [[temperatura|temperatur]] itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili [[graviton]]i.{{cn}}

V splošnem se lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno [[razdalja|razdaljo]] in se ju lahko imamoima za [[točkasto telo|točkasti telesi]] v njunih [[težišče|težiščih]], izračunamoizračuna z [[Isaac Newton|Newtonovim]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]]:

: <math> F_{g} = \kappa \frac{m_{1}m_{2}}{r^{2}} \!\, , </math>

* <math>m_{1}\, </math>, <math>m_{2}</math> -– masi teles

* <math>r\, </math> -– razdalja med [[masno središče|težiščema]] teles

* <math>\kappa\, </math> -– gravitacijska konstanta

(Splošna) [[gravitacijska konstanta]] je enaka:<ref name= Pople>Gravitacijsko kostanto, ki je podana v [[Mednarodni sistem enot|enotah SI]], označujemose označuje tudi z '''G''' (Pople, Stephen. ''Fizika: Shematski pregledi''. [[Tehniška založba Slovenije]], Ljubljana 1998.)</ref>

: <math>\kappa = (6,67428 \pm 0,0010) \cdot 10^{-11} \, \mathrm{ N\cdot m^{2}/kg^{2} } \;!\, . </math>

Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni [[krogla|krogli]] z razdaljo ''r'' med njunima središčema. Omeniti pa je potrebnotreba naslednji 2 dejstvi:

# Gravitacijskagravitacijska sila je vedno privlačna (torej nikoli odbojna).

# Gravitacijskagravitacijska sila je zelo šibka, razen v primeru, da ima vsaj eno od teles zelo veliko maso (npr. [[asteroid]]i, [[planet]]i ali [[zvezda|zvezde]]).

Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.{{cn}} Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal, da hk gravitacijski sili prispevata še [[temperatura]] in [[pritisktlak]]. Obstajata dve vrsti pritiskatlaka: pozitivni in negativni. V vesolju prevladuje pozitivni pritisktlak, zaradi česar je gravitacija privlačna. Če{{Dvomljivo}} pa bi [[Higgsovo polje|Higggsovo polje]], ki je edino tega zmožno, pristalo na višji vrednosti, bi prevladoval negativni pritisktlak, zaradi česar bi se telesa odbijala. Če{{Dvomljivo}} bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiskatlaka, bi se gravitacija izničila.

{{Teorijeteorije gravitacije}}