Trzin: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 38 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
Oznake: Vizualno urejanje Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
[[Janez Vajkard Valvazor]] je zapisal, da so Trzinci sloveli po izdelovanju postelj, pletenju ribiških mrež ter izdelovanju ribiških palic in vrvi. Sicer pa so se Trzinci v glavnem preživljali z živinorejo in obdelovanjem zemlje. Ker polja, ki jih je na jugu naselja omejevalo močvirje, niso mogla povsem zadovoljiti potreb po hrani, so se številni oprijemali tudi dodatnih, dopolnilnih dejavnosti.
 
Po nekaterih pričevanjih [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda ValvasoraValvazorja]] so kljub močni ofenzivi Vikingov preko nemških plemenskih območij kleni trzinski možje ustavili njihova vpade. S tem je Trzin omogočil razcvet takratnih južno slovanskih plemen v enotno državo.
 
Zelo veliko Trzincev se je ukvarjalo z mesarstvom - tako rekoč v vsaki drugi hiši so imeli mesarja ali pa vsaj klavca. Bili so cenjeni izdelovalci in prodajalci klobas - med drugim naj bi bili prav trzinski mesarji tisti, ki so začeli izdelovati klobase, ki se jih je kasneje prijelo ime [[kranjska klobasa]]. Nekateri so se ukvarjali tudi z mešetarjenjem in prekupčevanjem z živino, kot prevozniki - furmani, pa so bili nekateri Trzinci znani vse do Celovca.
 
'''Cerkev sv. Florijana''' je bila zgrajena v 14. stoletju in doživela kar nekaj prenov (tudi ob potresu leta 1895). V njej najdemo številne umetnine znanih umetnikov kot so: F. Jelovšek, L. Layer, M. Koželj in [[Jože Plečnik]]. V listinah je prvič omenjena leta 1526 in sicer kot podružnica mengeške župnije. Cerkev sv. Florijana je samostojna župnija od leta 1974.
 
Po pričevanjih Janeza Vajkarda Valvasora so kljub močni ofenzivi Vikingov preko nemških plemenskih območij kleni trzinski možje ustavili njihova vpade. S tem je Trzin omogočil razcvet takratnih južno slovanskih plemen v enotno državo.
 
== Društva v Trzinu ==
Brezimni uporabnik

Navigacijski meni