Papuanska Nova Gvineja: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
| Vrstica 59: | Vrstica 59: | ||
}} |
}} |
||
'''Pápuanska Nôva Gvinêja''' je [[otok|otoška]] [[država]] v [[Oceanija|Oceaniji]], ki zaseda vzhodni del otoka [[Nova Gvineja]] (druga polovica, [[Irian Džaja]], je del [[Indonezija|Indonezije]]) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], severno od [[Avstralija|Avstralije]] in zahodno od [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokov]]. |
'''Pápuanska Nôva Gvinêja''' (tudi '''Papua Nova Gvineja''') je [[otok|otoška]] [[država]] v [[Oceanija|Oceaniji]], ki zaseda vzhodni del otoka [[Nova Gvineja]] (druga polovica, [[Irian Džaja]], je del [[Indonezija|Indonezije]]) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], severno od [[Avstralija|Avstralije]] in zahodno od [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokov]]. |
||
Portugalec [[Jorge de Meneses]] je v [[16. stoletje|16. stoletju]] raziskal otok in ga imenoval ''Ilhas dos papuas'', kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec [[Ortiz Retes]] pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta [[1828]] je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in [[Britanci]]. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali [[Avstralija|Avstraliji]], ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papuanska Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z [[Indonezija|Indonezijo]] poslabšali in [[1992]] so morali na otok [[Bougainville]] poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka. |
Portugalec [[Jorge de Meneses]] je v [[16. stoletje|16. stoletju]] raziskal otok in ga imenoval ''Ilhas dos papuas'', kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec [[Ortiz Retes]] pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta [[1828]] je [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in [[Britanci]]. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali [[Avstralija|Avstraliji]], ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papuanska Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z [[Indonezija|Indonezijo]] poslabšali in [[1992]] so morali na otok [[Bougainville]] poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka. |
||
Redakcija: 08:07, 24. februar 2017
Papua Niugini Neodvisna država Papuanska Nova Gvineja | |
|---|---|
 Zastava | |
| Geslo: Enotnost v raznolikosti | |
| Himna: Vstanite, sinovi[1] | |
 | |
| Glavno mesto | Port Moresby |
| Uradni jeziki | angleščina, tokpisinščina, hirimotujščina |
| Demonim(i) | Papuánec, Papuánka |
| Vlada | Ustavna monarhija |
• kraljica: | Elizabeta II. |
| Sir Paulias Matane | |
| Sir Michael Somare | |
| Neodvisnost od Avstralije | |
• avtonomija | 1. decembra 1973 |
| 16. septembra 1975 | |
| Površina | |
• skupaj | 462.840 km2 (54.) |
• voda (%) | 2 |
| Prebivalstvo | |
• ocena julij 2005 | 5.887.000 (104.) |
| BDP (ocena 2005) | |
• skupaj (PKM) | 14,363 milijarde USD (126.) |
• na preb. (PKM) | 2418 USD (131.) |
| HDI (2004) |  0.523· 139. |
| Valuta | papuanska kina (PGK) |
| Časovni pas | UTC +10 (AEST) |
• poletni | UTC +10 (ne upoštevajo) |
| Klicna koda | +675 |
| Internetna domena | .pg |
Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu, severno od Avstralije in zahodno od Salomonovih otokov.
Portugalec Jorge de Meneses je v 16. stoletju raziskal otok in ga imenoval Ilhas dos papuas, kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec Ortiz Retes pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta 1828 je Nizozemska vzhodnoindijska družba zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in Britanci. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali Avstraliji, ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali območji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobil samovlado. Dve leti pozneje je Papuanska Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z Indonezijo poslabšali in 1992 so morali na otok Bougainville poslati vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka.
Sklici
- ↑ »Never more to rise«. The National (6. februar 2006) (v angleščini). Pridobljeno 23. avgusta 2007.
 Avstralazija | |
|---|---|
 Melanezija |
Fidži • Moluki2 (Indonezija) • Nova Kaledonija • Papuanska Nova Gvineja3 • Salomonovi otoki • Vanuatu • Vzhodni Timor2 |
 Mikronezija | |
 Polinezija | |
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
