Velelnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''velélnik''' ali '''imperatív''' je glagolska oblika za izražanje velelnega naklona,<ref> http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjizneg... |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
''' |
'''Velélnik''' ali '''imperatív''' je [[glagol]]ska oblika za izražanje [[velelni naklon|velelnega naklona]],<ref> http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 22. 2. 2017.</ref> torej [[glagolski naklon|glagolskega naklona]], ki izraža zaželenost glagolskega dejanja<ref name=Slovnica>Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.</ref> oziroma spodbuja k vršitvi dogodka (''nesiva'', ''pojdimo'', ''delajmo'', ''molči'', ''pridita'', ''prenehajte'', ''bodi povedano'').<ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref> |
||
Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.<ref name=Zagar>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref> |
Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.<ref name=Zagar>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref> |
||
Redakcija: 21:05, 22. februar 2017
Velélnik ali imperatív je glagolska oblika za izražanje velelnega naklona,[1] torej glagolskega naklona, ki izraža zaželenost glagolskega dejanja[2] oziroma spodbuja k vršitvi dogodka (nesiva, pojdimo, delajmo, molči, pridita, prenehajte, bodi povedano).[3]
Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.[4]
Izražanje zaželenosti
Zaželenost glagolskega dejanja, ki ga izraža velelnik, je večja ali manjša, lahko je komaj nakazana ali pa celo nasilna. Pomeni lahko prošnjo, nasvet, željo, poziv, zahtevo, dovoljenje, zapoved.[2]
Tvorba
Velelnik tvorimo iz sedanjiške osnove:[3]
- z glagolsko pripono -i- (nesem → nesiva, nesimo, nesi, nesita, nesite; nosim → nosiva, nosimo, nosi, nosita, nosite);
- z glagolsko pripono -j- (delam → delajva, delajmo, delaj, delajta, delajte; jem → jejva, jejmo, jej, jejta, jejte);
- s krnitvijo -e-ja pri glagolskih priponah na -je- (kupujem → kupujva, kupujmo, kupuj, kupujta, kupujte; pijem → pijva, pijmo, pij, pijta, pijte);
- posebnosti so velelniške oblike imeti → imej; gledati → glej; bati se → boj se; stati → stoj; vedeti → vedi; iti → pojdi; biti → bodi.[4]
Trpna oblika velelnika je opisna (hvaliti → bodi hvaljen; povedati → bodi povedano).[3]
Končnice v velelniku so iste kot v sedanjiku, le da je v ednini ničta končnica (-ø):[4]
| Ednina | Dvojina | Množina | |
|---|---|---|---|
| 1. os | / | -va | -mo |
| 2. os | -ø | -ta | -te |
Sklici
- ↑ http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 22. 2. 2017.
- ↑ 2,0 2,1 Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.