Slap

Za druge pomene glej Slap (razločitev).

Sláp je padajoča voda, ki na kratki razdalji premaguje večjo nadmorsko višino. Lastnosti po ožjem pojmovanju:

• vodotok, ki ima nagib več kot 45° - 100 % naklon,
• višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 m,
• razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m.

Slapovi Iguazú (Argentina)

Delitev slapov

Slap je sestavljen iz ustja, slapove stene, vodnega pramena in podnožja. Ker so praviloma težko dostopni, jih je težko izmeriti. Večino slovenskih slapov so izmerili v letih 1980 do 1982, do tedaj so veljale le ocene posameznih avtorjev.

Splošna delitev

Dettifoss na severovzhodu Islandije, največji evropski slap

Shema prosto padajočega slapu

• majhni slapovi - kaskade
• veliki slapovi - tudi katarakti (poleg višine je pomemben velik vodni pretok)

Višina

• brzice
• kaskade, skakalce, šumelišče - voda se pretaka preko ene ali več strmih stopenj višine do 2 m
• skočniki, skačniki, slapiči (višine od 2–5 m)
• skočniki z močnim pretokom - šumniki
• majhni slapovi (5–15 m)
• srednje visoki slapovi (15–30 m)
• visoki ali veliki slapovi (več kot 30 m)
• Slapišča so kombinacija prej naštetih

Geologija

Po nastanku se slapovi delijo na:

Rastoči slap - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno lehnjakovi slapovi)

Nižajoči slap - destruktiven, ki se nižajo zaradi erozije, korozije ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na:

• umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum;
• dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na:
  • kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap),
  • tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica),
  • obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik),
  • pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca).

Havasu blizu kraja Supai v Arizoni (ZDA) je zgled prosto padajočega slapu

Oblika

prosto padajoči slap

voda pada čez navpično steno. Stene največkrat naredijo tektonski premiki (npr. Rinka)

pahljača

slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. Gorejca)

strmi potoki

slap teče po podlagi (npr. Predelski slap)

slap v strmem kanalu - koritu (npr. Slap Igla)

enostopenjski slap

dvo- ali večstopenjski slap (zgornji Martuljkov slap)

kaskade (npr. slapovi Krke)

ozkopremenski slap (npr. Peričnik)

širokopremenski slap (npr. Boka)

enopramenski slap

dvo- ali večpramenski slap (npr. Savica)

slapišče (npr. Nadiško slapišče)

podkev

slap v obliki črke U (npr. slapovi reke Iguazú)

Stopničasti slap Öxaráfoss na zahodu Islandije

Vodni pretok

• stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode
• občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih (Govic)

Podzemni slap

V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v Planinski jami, v Jami Pekel)

Ponorni slap

Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec. (Ocizla)

Slovenski slapovi

Glej tudi: Seznam slapov v Sloveniji

Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [1].

V Evropi ima največ slapov Norveška.

Viri

• Slapovi, Sidarta, 2008, ISBN 978-961-6027-52-6

Glej tudi

• Triglavski narodni park
• slapovi - slovensko-angleški slovar
• ledno plezanje

Zunanje povezave

• Slovenski slapovi - Slovenija, dežela slapov [2]
• Slapovi reke Iguassu: [3]