Desanka Maksimović: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp, normativna kontrola, dewiki letnic
Rokosowski (pogovor | prispevki)
dodal častno članstvo DSKP
Vrstica 12: Vrstica 12:


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Desanka Maksimović je [[gimnazija|gimnazijo]] obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno [[književnost]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], bila profesorica književnosti in članica [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]]. Bila je tudi članica [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Prejela je sedmojulisko nagrado (1958) za življenjsko delo, Zmajevo nagrado (1958) za zbirko ''Vonj zemlje'', nagrado [[AVNOJ]] (1970) in druge nagrade.
Desanka Maksimović je [[gimnazija|gimnazijo]] obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno [[književnost]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], bila profesorica književnosti in članica [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]]. Bila je tudi članica [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Prejela je sedmojulisko nagrado (1958) za življenjsko delo, Zmajevo nagrado (1958) za zbirko ''Vonj zemlje'', nagrado [[AVNOJ]] (1970) in druge nagrade. Bila je častna članica Društva sloveskih književnih prevajalcev (od 1967).


== Literarno delo ==
== Literarno delo ==

Redakcija: 03:01, 12. februar 2017

Desanka Maksimović
Portret
Rojstvo16. maj 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…]
Divci, Prijepolje, Kraljevina Srbija
Smrt11. februar 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[2][3][…] (94 let)
Beograd
Državljanstvo Kraljevina Srbija
 Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
 Zvezna republika Jugoslavija
Poklicprofesorica, pesnica, pisateljica, otroška pisateljica, učiteljica, prevajalka
Poznan popesnica

Desanka Maksimović [désanka maksímović] (srbsko Десанка Максимовић), srbska pesnica in pisateljica, * 16. maj 1898, Rabrovica pri Valjevu, Kraljevina Srbija (danes Srbija), † 1. februar 1993, Beograd, ZR Jugoslavija (danes Srbija).

Življenjepis

Desanka Maksimović je gimnazijo obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno književnost in umetnostno zgodovino, bila profesorica književnosti in članica Srbske akademije znanosti in umetnosti. Bila je tudi članica SAZU. Prejela je sedmojulisko nagrado (1958) za življenjsko delo, Zmajevo nagrado (1958) za zbirko Vonj zemlje, nagrado AVNOJ (1970) in druge nagrade. Bila je častna članica Društva sloveskih književnih prevajalcev (od 1967).

Literarno delo

Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica 20. stoletja. Objavljati je začela takoj po prvi svetovni vojni. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni kritiki menijo, da je za srbsko književnost med poeti Maksimovićeva to, kar je med prozaisti Ivo Andrić. Med pesmimi, ki so močno odmevale tudi izven meja njene ožje domovine je najizrazitejša gotovo Krvava bajka. Pesem je v slovenščino prevedel Lojze Krakar.[5]

Najpomembnejša dela[6]

  • Poezija
    • Pesmi (1924)
    • Zeleni vitez (1930)
    • Pesnik in rodni kraj (1945)
    • Domovina, tu sem (1951)
    • Vonj zemlje (1955)
    • Terjam pomilostitev (1964)
    • Nemam više vremena (1973)
  • Potopisi
    • Prazniki potovanja (1972)

V slovenščini je izbor njenih pesmi izšel leta 1955[7].

Viri

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Record #119199017 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. 3,0 3,1 Discogs — 2000.
  4. FemBio database
  5. Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984
  6. Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973
  7. Veliki splošni leksikon; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006