Danilo Bučar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
SportiBot (pogovor | prispevki)
+dat roj
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Danilo Bučar''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[8. junij]] [[1896]], [[Črnomelj]] † [[8. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]].
'''Danilo Bučar''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[8. junij]] [[1896]]{{datroj|8. junij 1896}}, [[Črnomelj]] † [[8. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]].


V slovenskem glasbenem prostoru je znan predvsem kot [[pevski zbor|zbor]]ovski skladatelj, najbolj znana je njegova [[skladba]] ''Nocoj, pa oh nocoj'', ki jo je v svet ponesel [[Slovenski oktet]]. Manj znana je njegova [[simfonični orkester|simfonična]] [[glasba]], ki dosega visoko kakovostno raven, npr. ''Belokranjske pisanice''. Deloval je v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] v Ljubljani.
V slovenskem glasbenem prostoru je znan predvsem kot [[pevski zbor|zbor]]ovski skladatelj, najbolj znana je njegova [[skladba]] ''Nocoj, pa oh nocoj'', ki jo je v svet ponesel [[Slovenski oktet]]. Manj znana je njegova [[simfonični orkester|simfonična]] [[glasba]], ki dosega visoko kakovostno raven, npr. ''Belokranjske pisanice''. Deloval je v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] v Ljubljani.

Redakcija: 14:06, 11. februar 2017

Danilo Bučar
Portret
Rojstvo8. junij 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Črnomelj[1]
Smrt8. avgust 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (75 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicskladatelj, dirigent

Danilo Bučar, slovenski skladatelj, dirigent in igralec, * 8. junij 1896Predloga:Datroj, Črnomelj8. avgust 1971, Ljubljana.

V slovenskem glasbenem prostoru je znan predvsem kot zborovski skladatelj, najbolj znana je njegova skladba Nocoj, pa oh nocoj, ki jo je v svet ponesel Slovenski oktet. Manj znana je njegova simfonična glasba, ki dosega visoko kakovostno raven, npr. Belokranjske pisanice. Deloval je v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.

Delo

Operete:

  • Študentje smo (uprizorjena 7. maja 1932)
  • Na Trški gori (uprizorjena 28. marca 1936)
  • Smuk-smuk (uprizorjena 13. marca 1938)
  • Kurent (uprizorjena 4. novembra 1939)

Napisal je scensko glasbo k drami Pohujšanje v dolini Št. Florjanski ter zborovsko glasbo k radijski dramatizaciji romana Deseti brat (1951).

Glej tudi

  1. 1,0 1,1 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370