Starokatoliška cerkev: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
m
Spremenjen je slovenski del; dodatek k podrobnostim o novoustanovljeni SKC; dodatek, kdo je nadškof in kdo je nadškofov vikar ter da nekatere Starokatoliške Cerkve niso članice utrechtske unije.
(--podvojeni podatki in vrednostna sodba)
m (Spremenjen je slovenski del; dodatek k podrobnostim o novoustanovljeni SKC; dodatek, kdo je nadškof in kdo je nadškofov vikar ter da nekatere Starokatoliške Cerkve niso članice utrechtske unije.)
Izraz '''Starokatoliška cerkev''' označuje [[krščanstvo|krščansko]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]], ki izhaja iz katoliškega izročila, vendar pa ni povezana z [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliško cerkvijo]].
 
Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]]. Nastale so po [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem]] [[ekumenski koncil|koncilu]] ([[1870]]) na pobudo tistih katolikovkatoličanov, ki niso hoteli sprejeti koncilske dogme o [[papeška nezmotljivost|papeški nezmotljivosti]] in jihnjegovem jedejanskem zatovrhovnem Rimskokatoliškaprimatu cerkevv [[izobčenje|izobčila]]Cerkvi. Najostrejši kritik koncila je bil münchenski profesor cerkvene zgodovine [[Ignaz von Döllinger]]. Menil je, da je s koncilskimi sklepi ogrožena in odpravljena prastara ureditev Cerkve, v kateri ima glavno vlogo škofovska služba. Po novem papež ni več prvi med enakimi, pač pa ima višjo oblast kot vsi drugi škofje. Döllinger je bil sicer proti razkolu z Rimom, vendar pa kompromisa ni bilo možno doseči in Rimskokatoliška cerkev je Döllingerja izobčila. Po tem so se Döllingerjevi somišljeniki zavzeli za ustanovitev samostojne Starokatoliške Cerkve.
 
Nekoliko drugačno zgodovino ima Starokatoliška cerkev na [[Nizozemska|Nizozemskem]] (nekateri jo imenujejo tudi Janzenistična cerkev). Nadškofija v Utrechtu je delovala v okviru Rimskokatoliške Cerkve od konca 7. stoletja. Leta [[1723]] je prišlo do spora s papežem, ki ni hotel potrditi nadškofa [[Cornelius van Steenoven|Corneliusa van Steenovena]], ki so ga izbrali Nizozemci. Ta nadškof pa je hitro postavil še nekaj sebi podrejenih škofov in vodil nadškofijo neodvisno od Rima. Papež je uporniške škofe izobčil in leta [[1853]] postavil svojo lastno garnituro škofov, ki so jih začeli imenovati »novi katoliki«. Istočasno se je prejšnjih nizozemskih škofov in njihovih somišljenikov prijelo ime »starokatoliki«. Po Prvem vatikanskem koncilu so ti starokatoliki prevzeli pokroviteljstvo nad novonastalimi starokatoliškimi Cerkvami v Nemčiji, Avstriji in Švici in poskrbeli tudi za [[apostolsko nasledstvo]] starokatoliških škofov po Evropi (to pomeni, da je [[škofovsko posvečenje]] starokatoliških škofov veljavno po rimskokatoliških in po pravoslavnih merilih).
 
Po tem je bilo ustanovljenih še več Starokatoliških Cerkva (npr. na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem, Sloveniji, v ZDA, itd). Večina starokatoliških Cerkva je danes povezanih v [[Utrechtska zveza|Utrechtsko zvezo]]. Cerkve iz Utrechtske zveze so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] med seboj, poleg tega pa še z [[Anglikanska Cerkev|Anglikansko cerkvijo]] in z neodvisno [[Filipinska Cerkev|Filipinsko cerkvijo]].
 
== Teološki nauk Starokatoliških cerkva ==
* Nasprotujejo pretiranemu čaščenju svetnikov
* Ne zahtevajo obveznega posta, pač pa to prepuščajo osebni odločitvi posameznika
* Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ne pa tudi ostale SKC
* Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ki pa so danes v manjšini. Ameriška unija starokatoliških Cerkva, unija španskih in portugalskih starokatoliških Cerkva, mednje sodi tudi slovenska Staro-Katoliška Cerkev Sv. Krištofa, s sedežem v Ljubljani in cerkveno-juridično pod Nadškofijo na Hrvaškem pa so bližje Rimsko-katoliški ureditvi in tako zavračajo žensko duhovništvo, duhovniki so lahko celibaterji ali pa se poročijo; Ta unija, ki je bližja Rimsko-katoliški ureditvi, uporablja Rimski Pontifikal, Rimski obrednik in Rimski misal, spada pod Starokatoliško Nadškofijo na otoku Rabu, in v cerkveno pokrajino (Metropolijo) na Češkem
* ČLANICE SEVERNO-AMERIŠKE UNIJE, ŠPANSKE UNIJE TER PORTUGALSKE UNIJE STAROKATOLIŠKIH CERKVA
* Tega nauka se držijo članice utrechtske zveze, ki pa so danes v manjšini. Ameriška unija starokatoliških Cerkva, unija španskih in portugalskih starokatoliških Cerkva, mednje sodi tudi slovenska Staro-Katoliška Cerkev Sv. Krištofa, s sedežem v Ljubljani inki sicer cerkveno-juridično spada pod Nadškofijo na Hrvaškem paje so bližjebližja Rimsko-katoliški ureditvi, uporablja latinski jezik, duhovniki še vedno lahko mašujejo latinsko in takojo včasih imenujejo tudi kar Rimsko (starokatoliška Cerkev) ki zavrača novotarije, ki jih je uvedla Utrechtska unija. Unije "Rimsko"Starokatoliške Cerkve zavračajo: žensko duhovništvo, istospolne poroke, duhovniki so lahko celibaterjiv celibatu ali pa se poročijo;. Ta unija, ki je bližja Rimsko-katoliški ureditvi, uporablja Rimski Pontifikal, Rimski obrednik in Rimski misal, spada pod Starokatoliško Nadškofijo na otoku Rabu, in v cerkveno pokrajino (Metropolijo) na Češkem.
 
Starokatolištvo je že od začetka [[ekumenizem|ekumensko]] usmerjeno in dobro sodeluje tudi s [[protestantizem|protestantskimi]] verskimi skupnostmi.
Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Starokatoliška cerkev Slovenije. Komunistična oblast je to do neke mere podpirala, da bi se zoperstavila Rimskokatoliški cerkvi, vendar ta Cerkev nikoli ni imela veliko članov. Starokatolištvo temelji na trdnem stališču majhnih občestev, kapelic, župnij. Škof ima vlogo, ki jo je imel pred 1. VK in je tako tudi pastoralno bolj vpet v majhna cerkvena občestva. Staro-katoliški duhovniki nikoli niso zahtevali plačila za opravljeno versko službo, saj so ponekod v svetu in Evropi starokatoliški duhovniki zaposleni/duhovniki-delavci.
 
Leta 1994 je bila Staro-katoliška Cerkev v RS izbrisana iz Registra Cerkva/verskih skupnosti. Zaradi pastoralnih potreb so bil verniki pastoralno oskrbovani iz sosednjega Beljaka, Gradca ali Zagreba. Želja po ponovni vzpostavitvi in neprekinjenemu delovanu SKC v RS je ponovno zaživela v letu 2015, ko so stekli pogovori s hrvaško SKCStarokatoliško nadškofijo Sv. MetodaKristofora. Neuradno je vzpostavitev SKCStarokatoliške svCerkve Sv. Krištofa v Sloveniji ponovno zaživela leta 2016, uradno pa z nadškofovim dekretom 21. januarja 2017; mag. Rinaldo Muzga-DiRicchardi pa je z dekretom nadškofa Msgr. dr. Leonarda Bega imenovan za nadškofovega namestnika za Slovenijo (škofov vikar).
 
== Zunanje povezave ==
10

urejanj

Navigacijski meni