Avstralija: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Ah3kal (pogovor | prispevki)
234 urejanj
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.51.234 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Država
⚫
tvoja mama <3 ({{jezik-en|Australia}}) je tako ime najmanjše [[celina|celine]] na svetu, kot tudi kratko ime [[država|države]] '''Avstralska zveza'''. Avstralska zveza ({{jezik-en|Commonwealth of Australia}}) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v regiji [[Avstralazija]]. Na severu so prek morja [[Indonezija]], [[Papua Nova Gvineja]] in [[Vzhodni Timor]], na jugovzhodu pa [[Nova Zelandija]]. Ime ''Avstralija'' izhaja iz [[latinščina|latinske]] fraze ''terra australis incognita'', ki pomeni ''neznana južna dežela'' (glej [[Terra Australis]]).
|native_name = Australia
|conventional_long_name = Commonwealth of Australia
|common_name = Avstralija
|common_name2 = Avstralije
|image_flag = Flag_of_Australia.svg
|image_coat = Coat of Arms of Australia.svg
|image_map = Australia (orthographic projection).svg
|map_width = 220px
|national_anthem = »[[Advance Australia Fair]]«<ref>Avstralija ima tudi kraljevo himno, »[[God Save the Queen]]«, ki jo igrajo ob obiskih članov britanske kraljeve družine. Ob vseh drugih priložnostih se igra nacionalna himna »Advance Australia Fair«<br />[http://www.itsanhonour.gov.au/symbols/anthem.cfm It's an Honour – Symbols – Australian National Anthem] and [http://www.dfat.gov.au/facts/nat_anthem.html DFAT – "The Australian National Anthem"]; {{navedi knjigo|title=Parliamentary Handbook of the Commonwealth of Australia|edition=29.|origyear=2002|year=2005|chapter=National Symbols|chapterurl=http://www.aph.gov.au/library/handbook/40thparl/national%20symbols.pdf|accessdate=7.6.2007}}</ref>
|official_languages = nima<ref name="language">{{cite web|url=http://www.immi.gov.au/media/publications/multicultural/confer/04/speech18b.htm|title=Pluralist Nations: Pluralist Language Policies?|work=1995 Global Cultural Diversity Conference Proceedings, Sydney|publisher=Department of Immigration and Citizenship|accessdate=11.1.2009}} »Angleščina nima uradnega statusa, a je tako uveljavljena kot vsakdanji jezik, da je ''de facto'' uradni jezik, kot tudi nacionalni jezik.«</ref>
|languages_type = [[Nacionalni jezik]]
|languages = [[angleščina]] (''[[de iure - de facto|de facto]]'')<ref name="language"/>
|capital = [[Canberra]]
|largest_city = [[Sydney]]
|government_type = [[Federalizem|Federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna demokracija]] in [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Kraljica]]
|leader_title2 = [[Generalni guverner Avstralije|Generalni guverner]]
|leader_title3 = [[Predsednik vlade Avstralije|Predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]]
|leader_name2 = [[Quentin Bryce]]
|leader_name3 = [[Malcolm Turnbull]]
|area_rank = 6.
|area_magnitude = 1 E12
|area_km2 = 7.617.930
|percent_water = 1
|population_estimate = {{formatnum:{{#expr: 22347216 + (86400 / 70) * {{Age in days|2010|5|16}} round 0}}}}<!--AUTOUPDATES DAILY at 00:00 UTC, Australia pop clock adds 1 person every 70 seconds --><ref>{{cite web|url=http://www.abs.gov.au/ausstats/abs@.nsf/94713ad445ff1425ca25682000192af2/1647509ef7e25faaca2568a900154b63?OpenDocument|title=Population clock|work=[[Australian Bureau of Statistics]] website|publisher=Commonwealth of Australia|accessdate=16 May 2010}} The population estimate shown is automatically calculated daily at 00:00 UTC and is based on data obtained from the population clock on the date shown in the citation.</ref>
|population_estimate_year = {{CURRENTYEAR}}
|population_estimate_rank = 51.
|population_census = 19.855.288<ref>Australian Bureau of Statistics (25.10.2007). »[http://www.censusdata.abs.gov.au/ABSNavigation/prenav/LocationSearch?collection=Census&period=2006&areacode=0&producttype=QuickStats&breadcrumb=PL&action=401 Australia]«. ''2006 Census QuickStats''. Pridobljeno 14.10.2008.</ref>
|population_census_year = 2006
|population_density_km2 = 2,833
|population_density_rank = 232.
|sovereignty_type = Neodvisnost
|sovereignty_note = od Združenega kraljestva
|established_event1 = [[Ustavni akt o Avstralski zvezi|Ustavni akt]]
|established_event2 = [[Westminstrski statut]]
|established_event3 = [[Akt o Avstraliji]]
|established_date1 = 1. januar 1901
|established_date2 = 11. december 1931
|established_date3 = 3. marec 1986
|currency = [[avstralski dolar]]
|currency_code = AUD
|time_zone = različni
|utc_offset = +8 do +10,5
|time_zone_DST = različni
|utc_offset_DST = +8 to +11,5
|demonym = [[Avstralci|Avstralec]],<br /> Aussie<ref>The [[Macquarie Dictionary]]</ref><ref>{{cite book|title=[[Collins English Dictionary]]|year=2009|publisher=[[HarperCollins]]|location=Bishopbriggs, Glasgow|isbn=9780007228997|page=18}}</ref> Ozzie<ref>[[Oxford English Dictionary]]</ref><ref>The Compact Oxford English Dictionary</ref> (pogovorno)
|drives_on = left
|cctld = [[.au]]
|calling_code = 61
|ISO_3166-1_alpha2 = AU
|ISO_3166-1_alpha3 = AUS
|ISO_3166-1_numeric = 036
|sport_code = AUS
|vehicle_code = AUS
|GDP_PPP_year = 2009
|GDP_PPP = 851,170 milijarde USD<ref name=imf2>{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2010/01/weodata/weorept.aspx?sy=2007&ey=2010&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=193&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=43&pr.y=13 |title=Australia|work=IMF website|publisher=International Monetary Fund|location=Washington, D.C.|accessdate=21.4.2010}}</ref>
|GDP_PPP_rank =
|GDP_PPP_per_capita = 38.910 [[Ameriški dolar|USD]]<ref name=imf2/>
|GDP_PPP_per_capita_rank =
|GDP_nominal = 1,193 bilijona USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_rank =
|GDP_nominal_year = 2010
|GDP_nominal_per_capita = 53.862 USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_per_capita_rank =
|HDI_year = 2008
|HDI = {{increase}} 0,937<ref>[http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf Human Development Report 2009]. Organizacija Združenih narodov. Pridobljeno 29.1.2011.</ref>
|HDI_rank = 2.
|HDI_category = <span style="color:#090;">zelo&nbsp;visok</span>
}}

⚫
'''Avstralija''' ({{jezik-en|Australia}}) je tako ime najmanjše [[celina|celine]] na svetu, kot tudi kratko ime [[država|države]] '''Avstralska zveza'''. Avstralska zveza ({{jezik-en|Commonwealth of Australia}}) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v regiji [[Avstralazija]]. Na severu so prek morja [[Indonezija]], [[Papua Nova Gvineja]] in [[Vzhodni Timor]], na jugovzhodu pa [[Nova Zelandija]]. Ime ''Avstralija'' izhaja iz [[latinščina|latinske]] fraze ''terra australis incognita'', ki pomeni ''neznana južna dežela'' (glej [[Terra Australis]]).


Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Ima 23 milijonov prebivalcev, njeno glavno mesto pa je Canberra. Uradni jezik je angleščina. Leži na južno vzhodni polobli. Na zahodu jo obdaja Indijski ocean na vzhodu pa Tihi ocean.
Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Ima 23 milijonov prebivalcev, njeno glavno mesto pa je Canberra. Uradni jezik je angleščina. Leži na južno vzhodni polobli. Na zahodu jo obdaja Indijski ocean na vzhodu pa Tihi ocean.

Redakcija: 10:43, 31. januar 2017

Commonwealth of Australia
Australia
Zastava Avstralije
Zastava
Himna: »Advance Australia Fair«[1]
Lega Avstralije
Glavno mestoCanberra
Največje mestoSydney
Uradni jezikinima[2]
Nacionalni jezikangleščina (de facto)[2]
Demonim(i)Avstralec,
Aussie[3][4] Ozzie[5][6] (pogovorno)
VladaFederalna parlamentarna demokracija in ustavna monarhija
• Kraljica
Elizabeta II.
Quentin Bryce
Malcolm Turnbull
Neodvisnost 
od Združenega kraljestva
1. januar 1901
11. december 1931
3. marec 1986
Površina
• skupaj
7.617.930 km2 (6.)
• voda (%)
1
Prebivalstvo
• ocena 2024
28.632.199[7] (51.)
• popis 2006
19.855.288[8]
• gostota
2,833/km2 (232.)
BDP (ocena 2009)
• skupaj (nominal.)
1,193 bilijona USD[9]
• skupaj (PKM)
851,170 milijarde USD[9]
• na preb. (nominal.)
53.862 USD[9]
• na preb. (PKM)
38.910 USD[9]
HDI (2008)Rast 0,937[10]
 · 2.
Valutaavstralski dolar (AUD)
Časovni pasUTC +8 do +10,5 (različni)
• poletni
UTC +8 to +11,5 (različni)
Stran vožnjeleft
Klicna koda+61
Internetna domena.au

Avstralija (angleško Australia) je tako ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza. Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v regiji Avstralazija. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija izhaja iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela (glej Terra Australis).

Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Ima 23 milijonov prebivalcev, njeno glavno mesto pa je Canberra. Uradni jezik je angleščina. Leži na južno vzhodni polobli. Na zahodu jo obdaja Indijski ocean na vzhodu pa Tihi ocean.

Je najbolj osamljena in od Evrope najbolj oddaljena celina. Zaradi osamljene lege tu živijo posebne prečudovite živali kot so kenguru, koala, kljunaš, vombati, emu in rastline kot je npr. evkalipt. Evkalipt je značilno avstralsko visoko drevo z debelimi listi in močnim vonjem, kljunaš je sesalec s širokim ploščatim repom, glava je podobna račji in večino časa preživi v vodi, vombat pa je dolg slab meter, dobro koplje in je v ožjem sorodu s koalami.

Avstralijo je odkril James Cook leta 1770. Prvotni prebivalci so bili aborigini. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in prepričani so bili, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Aborigini so za lov uporabljali bumerange in kopja. Klasičen bumerang za boj in lov se ni vračal nazaj k metalcu. V klasični obliki ima bumerang 2 kraka v obliki črke L lahko pa ima tudi 3. Po odkritju Avstralije so se vanjo začeli naseljevati belci, ki so preganjali aborigine. Prišlo je do spopadov, ampak neoboroženi domačini se niso mogli kosati z dobro oboroženimi Evropejci. Aborigini so živeli v slabih življenjskih razmerah in bili so slabo izobraženi. Zaradi tega so se začele pojavljati tudi mnoge smrtonosne bolezni in veliko aboriginov je umrlo. Šele po letu 1970 se je vlada zavzela za izboljšanje življenjskih razmer aboriginov,tako da danes število aboriginov spet narašča.

Avstralija ima veliko naravnih bogastev kot so: železo, baker, zlato, srebro, diamant, safir, premog, zemeljski plin, nafta, uran in še veliko več. Avstralija je prav tako tudi največja izvoznica boksita iz katerega pridelujejo aluminij.

Avstralsko kmetijstvo pridela večino osnovnih živil, s katerimi lahko zadovolji potrebe domačega prebivalstva, poleg tega pa je pomemben izvoznik volne, pšenice, govejega mesa, sladkorja in konzerviranih živil. Avstralija je največja pridelovalka in izvoznica volne, ter vodilna dobaviteljica govejega mesa. Med ovcami je gotovo najbolj znana merino ovca, ki daje posebno fino volno.

Gospodarstvo

Državna valuta je avstralski dolar. Avstralija je ena izmed gospodarskih velesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega izvoza namreč predstavljajo kmetijski izdelki in surovine.

Dandanes sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebej volna (v Avstraliji je okoli 170 milijonov ovac) in govedina. Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi boksita, svinca in diamantov, na drugem mestu po pridelavi železa, cinka in urana in na tretjem mestu po pridelavi zlata in srebra.

Avstralija je domače gospodarstvo dolgo ščitila z visokimi carinami za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa so začeli na njihov trg vedno bolj vdirati izdelki »Malih azijskih tigrov«. Njihov najpomembnejši trgovski partner je Japonska. Avstralci izvaža surovino za izdelavo aluminija boksit in mlečne ter mesne izdelke.

Geografija

Satelitska slika Avstralije

Površina

Avstralija je najbolj ravna celina na svetu; najvišja točka je Mount Kosciusko, visok 2228 m, v Novem Južnem Walesu.

Podnebje

Na severu je podnebje savansko. V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebje puščavsko zaradi česar rastja ni veliko, izjema je evkalipt. Na skrajnem jugu je podnebje sredozemsko, rastje je tipično mediteransko (pogoste oljke, agrumi, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežno celinsko, zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.

Države in teritoriji

Avstralijo sestavlja šest držav, dva večja zemeljska teritorija in več manjših teritorijev. (Seznam držav z glavnimi mesti in teritoriji)

Države

Zemeljski teritoriji

Zunanji teritoriji

Zgodovina

Nastanek kolonij, držav in teritorijev

Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v čas antične Grčije. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40.000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi – trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi (Celebes) v Indoneziji. Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. in 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Britanec Kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes del Sydneyja, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales.

Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje kaznjence. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci.

Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. januarja 1788 dali zalivu ime Sydney.

Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Živeli so na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci, Gregory Blaxland, William Lawson in William Wentworth, končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.

Prebivalstvo

Pretežni del prebivalstva ima britanske prednike. Ker pa je Avstralija večnarodnostna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsem grščino in italijanščino. V Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav in Azije. Domačini – Aborigini – prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina.

Največja mesta v Avstraliji
(ocena Avstralskega statističnega urada, 2008)[11]
Mesto Ime Država Preb. Mesto Ime Država Preb.

Sydney
Sydney
Melbourne
Melbourne

1 Sydney NSW 4.399.722 11 Hobart TAS 209,287
2 Melbourne VIC 3.892.419 12 Geelong VIC 172.300
3 Brisbane QLD 1.945.639 13 Townsville QLD 162.730
4 Perth WA 1.602.559 14 Cairns QLD 142.001
5 Adelaide SA 1.172.105 15 Toowoomba QLD 125.339
6 Gold Coast-Tweed QLD / NSW 558.888 16 Darwin NT 120.652
7 urbano ombočje Newcastle NSW 531.191 17 Launceston TAS 104.649
8 Canberra-Queanbeyan ACT / NSW 395.126 18 Albury-Wodonga NSW / VIC 102.894
9 Wollongong NSW 284.169 19 Ballarat VIC 91.787
10 Sunshine Coast QLD 237.562 20 Bendigo VIC 88.031

Avstralski domačini

Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40.000 leti iz Azije. Med plovbo s kanuji iz lubja so se domnevno izkrcali na tropskem severu Avstralije. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in puščice, pri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi: bumerang in woomera, posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo, je živelo na vsej celini približno 300.000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živimi bitji, prepričani, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem.

Kultura

Avstralija še vedno ohranja trdne vezi z nekdanjo matično deželo, Veliko Britanijo. Avstralci vozijo po levi strani ceste, angleščina pa je de facto uradni jezik. Še danes je tudi v mestih pogost pozdrav »G'day, mate« (dober dan tovariš), pozdrav, ki je spomin na pionirske čase, ko naseljenci v negostoljubni, sovražni deželi drug brez drugega ne bi mogli preživeti.((cn)) Od mest oddaljene družine šolajo otroke doma, kasneje jih pošljejo v mesta v izpopolnitev izobrazbe. Le malo Avstralcev živi izven urbanih območij, a tudi ti najpogosteje izberejo dom v rudarskih središčih.

Šolstvo

Otroci obiskujejo v glavnem šole, ki jih financira država, približno četrtina vseh šoloobveznih otrok pa se šola v katoliških ali drugih zasebnih šolah, kjer plačujejo šolnino. Mnogi prebivalci redkeje poseljenih območij se šolajo na daljavo ali doma. V večini držav velja šolska obveznost od 5.-15. leta.

Šport

V Avstraliji sta med najpomembnejšimi športi kriket ter avstralski nogomet, avstralski športniki so pogosto uspešni tudi na jadralnih ter plavalnih prvenstvih. Avstralci so nastopali na vseh poletnih olimpijskih igrah moderne dobe, od katerih je Avstralija gostovala dve: leta 1956 v Melbournu in leta 2000 v Sydneyju. Med odmevnejšimi mednarodnimi športnimi dogodki sta še vsakoletna Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu in Velika nagrada Avstralije (Formula 1).

Rastlinstvo in živalstvo

Koala na evkaliptu, prepoznaven del avstralske biotske raznovrstnosti

Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin fizično ločena. Zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje. Okoli 85% vrst semenk, 84% sesalcev, več kot 45% ptic ter 89% priobalnih vrst rib je endemnih in jih najdemo samo v Avstraliji.[12] K raznolikosti življenja prispeva dejstvo, da obsega zelo raznolike habitate, čeprav je podnebje v večjem delu države suho ali polsuho.

Rastlinstvo

Sever je večinoma poraščen s savano, medtem ko je na skrajnem severu prisoten tropski deževni gozd. Večina gozdov je zimzelenih, prevladuje evkalipt. Osrednji, južni in zahodni del so neporasli oz. je rastje skromno, v teh okoljih prevladujejo akacije.[13] Na jugovzhodu in jugozahodu je rastlinstvo mediteransko. Tu gojijo vinsko trto in agrume.

Živalstvo

Emu, najbolj znan predstavnik avstralskih ptičev, je poleg kenguruja upodobljen na avstralskem grbu

Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi, vombati ter numbati in oposumi. Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so tjulnji in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši. Opazen je vpliv človeka na sestavo favne: po mnenju nekaterih paleontologov so prvi naseljenci pred približno 46.000 leti povzročili izumrtje mnogih predstavnikov avstralske megafavne in močno spremenili ekosistem.[14] Nekatere druge vrste, kot je tasmanski tiger, so izumrle po prihodu evropskih naseljencev.

Plazilci

Tudi avstralski plazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani. S 755 znanimi vrstami, od katerih je 82 % endemnih, ima Avstralija najbolj pestro favno plazilcev med vsemi državami.[15]

Najbolj poznane so avstralske strupene kače. Tu živi 10 najbolj strupenih kač na svetu,[16] kljub temu pa v Avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobre zdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi.

Ptice

Za mnoge avstralske ptice je značilna neobičajna velikost, saj kazuarji (predvsem emu) krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnih plenilcev, ali pa so plenilke kar same.

V avstraliji domuje veliko vrst papig, na primer kakaduji in skobčevke, pa tudi mnoge »vodne« ptice, na primer pingvini in vodomci.

Znamenitosti

Kulturne znamenitosti

Najvišje zgradbe v Avstraliji

[17]

Stolpi v gradnji

  • Brisbane – Vision Brisbane – 283 m, predvidoma leta 2010
  • Gold Coast – ANA Motel – 243 m, predvidoma leta 2008
  • Gold Coast – Soul – 240 m, predvidoma leta 2007
  • Gold Coast -–Circle on Cavill Stolp B – 219 m, predvidoma leta 2007

Naravne znamenitosti

Opombe in Sklici

  1. ↑ Avstralija ima tudi kraljevo himno, »God Save the Queen«, ki jo igrajo ob obiskih članov britanske kraljeve družine. Ob vseh drugih priložnostih se igra nacionalna himna »Advance Australia Fair«
    It's an Honour – Symbols – Australian National Anthem and DFAT – "The Australian National Anthem"; »National Symbols« (PDF). Parliamentary Handbook of the Commonwealth of Australia (29. izd.). 2005 [2002]. Pridobljeno 7. junija 2007. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  2. ↑ 2,0 2,1 »Pluralist Nations: Pluralist Language Policies?«. 1995 Global Cultural Diversity Conference Proceedings, Sydney. Department of Immigration and Citizenship. Pridobljeno 11. januarja 2009. »Angleščina nima uradnega statusa, a je tako uveljavljena kot vsakdanji jezik, da je de facto uradni jezik, kot tudi nacionalni jezik.«
  3. ↑ The Macquarie Dictionary
  4. ↑ Collins English Dictionary. Bishopbriggs, Glasgow: HarperCollins. 2009. str. 18. ISBN 9780007228997.
  5. ↑ Oxford English Dictionary
  6. ↑ The Compact Oxford English Dictionary
  7. ↑ »Population clock«. Australian Bureau of Statistics website. Commonwealth of Australia. Pridobljeno 16. maja 2010. The population estimate shown is automatically calculated daily at 00:00 UTC and is based on data obtained from the population clock on the date shown in the citation.
  8. ↑ Australian Bureau of Statistics (25.10.2007). »Australia«. 2006 Census QuickStats. Pridobljeno 14.10.2008.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 »Australia«. IMF website. Washington, D.C.: International Monetary Fund. Pridobljeno 21. aprila 2010.
  10. ↑ Human Development Report 2009. Organizacija Združenih narodov. Pridobljeno 29.1.2011.
  11. ↑ »3218.0 - Regional Population Growth, Australia, 2007-08«. Australian Bureau of Statistics. 23. april 2009. Pridobljeno 2. junija 2009.
  12. ↑ »About Biodiversity« (v angleščini). Department of the Environment and Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2007. Pridobljeno 26. avgusta 2008.
  13. ↑ »About Australia: Flora and fauna«. Department of Foreign Affairs and Trade website. Commonwealth of Australia. Maj 2008. Pridobljeno 15. maja 2010.
  14. ↑ »Humans to blame for extinction of Australia's megafauna«. Univerza v Melbournu. 8. junij 2001. Pridobljeno 6. novembra 2010.
  15. ↑ Lambertini, Marco (2000). A Naturalist’s Guide to the Tropics (izvleček). University of Chicago Press. ISBN 0226468283. Pridobljeno 30. marca 2010.
  16. ↑ »Most Venomous Snakes«. Australia Zoo. Animal Planet. Pridobljeno 24.6.2010.
  17. ↑ Vsi podatki veljajo za leto 2006

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Avstralija
Poglejte si besedo avstralija v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avstralija&oldid=4784061«