Maribor: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Oznake: ponavljanje znakov mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Ah3kal (pogovor | prispevki)
234 urejanj
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.197.21 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude
Vrstica 23: Vrstica 23:
[[Slika:Maribor-TownHall.jpg|right|thumb|250px|[[Rotovž]]]]
[[Slika:Maribor-TownHall.jpg|right|thumb|250px|[[Rotovž]]]]
[[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]]
[[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]]

Matic je kralj!!!!!!!!!


'''Maribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je drugo največje [[mesto]] v Sloveniji in središče '''[[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]'''. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je bil [[Alpsko mesto leta]] 2000, [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] leta 2012, Evropsko splavarsko mesto 2012 in Evropska prestolnica mladih 2013.
'''Maribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je drugo največje [[mesto]] v Sloveniji in središče '''[[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]'''. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je bil [[Alpsko mesto leta]] 2000, [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] leta 2012, Evropsko splavarsko mesto 2012 in Evropska prestolnica mladih 2013.

Redakcija: 13:54, 27. januar 2017

Maribor

nemško Marburg
Stari del Maribora Lent z Dravo
Stari del Maribora Lent z Dravo
Maribor se nahaja v Slovenija
Maribor
Maribor
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°33′44.94″N 15°38′38.31″E / 46.5624833°N 15.6439750°E / 46.5624833; 15.6439750
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaMaribor
Površina
 • Skupno40,980 km2
Nadm. višina
274,7 m
Prebivalstvo
 (2016)[2]
 • Skupno95.589
 • Gostota2.300 preb./km2
DemonimMariborčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
2000 Maribor
Zemljevidi
Rotovž
Maribor s Pohorja

Maribor (izgovorjava (pomoč·info)) je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je bil Alpsko mesto leta 2000, Evropska prestolnica kulture leta 2012, Evropsko splavarsko mesto 2012 in Evropska prestolnica mladih 2013.

V mestu je vrsta institucij nacionalnega pomena. Tukaj imajo sedež Univerza v Mariboru, Institut informacijskih znanosti – IZUM, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, SNG Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor in Mariborska nadškofija. V mestu imajo sedež nacionale institucije, kot so Pošta Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za energijo in Agencija za železniški promet.

Maribor je središče slovenske Štajerske in sedež Podravske regije ter vzhodne kohezijske regije. Leži na 274,7 m nadmorske višine[3], 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Maribor ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Ime mesta

Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi so na današnji Piramidi postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki, oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se Bernard Mariborski, mejni grof Podravske krajine iz rodu Spanheimov, s predikatom Mariborski omenja že leta 1124.[4]

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg forum Marchpurch. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto civitatem Marpurg. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburk, ki so ga Slovenci popačili v Marprok.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani (Marburg an der Lahn), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo Stanka Vraza in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede Mar, nemški burg pa spremenil v slovenski bor - in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali Brandenburg. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje pa dosledno le Maribor. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo Mar i bor - mar mi je i(in) bor-im se za to mesto.

Zgodovina

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )
Maribor, Georg Matthäus Vischer, Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio, bakrorez, Gradec 1678

Najstarejša poselitev

Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo.

Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom.

Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice.

V pozni bronasti dobi, tj. v 13.-12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih.

Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju.

Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo halštatske kulture so se pojavile višinske naselbine. takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6.stoletja p.n.š in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 2.oz.1.stoletja p.n.š.

V času rimske vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, villae rusticae.

Povzeto po Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče[1]

Prva omemba

Mesto se je razvilo ob reki Dravi, pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.

Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.[navedi vir] Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.

Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.

Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.

Judovska skupnost

Židovski stolp in sinagoga

V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih judov sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. Geto je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom Maksimilijana I. leta 1496, so morali zapustiti mesto. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.[5]

V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin Israel Isserlein, ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru.

Mariborska sinagoga je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh še ohranjenih v Sloveniji.[6]

V mestu so še danes ostanki, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim Židovska ulica in Židovski stolp

Zgodnje 20. stoletje

Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950.

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

2. svetovna vojna

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )
Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941; na sliki: Sigfried Uiberreither, Martin Bormann, Adolf Hitler, (?), Otto Dietrich

Maribor je med drugo svetovno vojno padel pod nemško oblast. Je tudi edino slovensko mesto, ki ga je obiskal vodja nemškega rajha.

8. aprila 1941 je nemška vojska zasedla Maribor. Z veliko naglico in krutostjo je kar najhitreje hotela spremeniti podobo Maribora in vse slovenske Štajerske. Slovence so izgnali v Srbijo, na Hrvaško in Nemčijo. Več kot 5.000 Mariborčanov je moralo čez noč zapustiti domove, tiste ki so ostali, pa so nasilno ponemčili. Zaprli so slovenske šole, sežigali slovenske knjige in uničevali kulturo. V deželi, za katero so okupatorji menili, da je že trdno v njihovih rokah, je vzniknila iskra upora. V Mariboru so skojevci 29. aprila 1941 izvedli prvo uporniško akcijo na Slovenskem in sežgali dva nemška avtomobila.

V juniju 1941 je začel delovati odbor Osvobodilne fronte. Vendar je bilo odporniško gibanje zelo težko, saj je bil Maribor kot središče nemškega raznarodovalnega in policijskega delovanja. Kot mesto v nemških rokah, je Maribor prestajal hude ure ob zavezniških bombardiranjih. Na Maribor so odvrgli več kot 15.000 bomb, ki so ubile številne prebivalce in porušile polovico mestni hiš. V letu 1942 je na Pohorju delovala Ruška četa, ki se je na začetku novembra priključila Pohorskemu bataljonu. 9. maja 1945 je Maribor končno dočakal svobodo. Vračali so se pregnanci in taboriščniki, ki jih je vojna raztepla po taboriščih in na vse konce sveta.

Jugoslavija

V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih središč v državi in regiji.

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

Slovenija

[icon] Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden )

Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg.

Grb in zastava

Grbu je osnova mestni pečatnik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični simboli: obzidje, odprta mestna vrata in golob nad njimi.

Grb ima obliko ščita s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je vhodni stolp z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim nadzidkom. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve.

Simbolizirani grad spominja na grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol Svetega Duha, ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je sv. Janez Krstnik.

Zastava občine Maribor

Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave.

Zastava, ki se vodoravno izobeša, je prečno razdeljena na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je zgornje polje, gledano od spredaj, bele barve, spodnje polje pa rdeče barve. Razmerje med višino in dolžino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na desni polovici, pravokotno na dolžino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od zgornjega in spodnjega roba zastave ter enako odmaknjen od desnega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 24 % dolžine zastave in višina grba znaša 58 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % dolžine zastave.

Uprava

Mariborske četrtne skupnosti
Glavni članek: Mestna občina Maribor.

Maribor ima tradicionalno številne mestne predele, med njimi Center, Koroška vrata, Studenci, Nova Vas, Borova vas, Kamnica, Melje, Magdalena, Radvanje, Tezno, Košaki, Malečnik, Tabor, Pobrežje in Dobrava ter Brezje.

Župani

Glavni članek: Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora.

Župan mestne občine Maribor je Andrej Fištravec. Prvi mariborski župan je postal leta 1798 Jožef Altmann. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine.

V samostojni Sloveniji so v Mariboru županovali štirje: Alojz Križman, Boris Sovič, Franc Kangler in Andrej Fištravec.

Geografija

Maribor leži na 269,5 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora z ostalimi pomembnimi kraji, kot so Ljubljana, Zagreb in Gradec (Graz).

Podnebje

Povprečna letna temperatura zraka je 9,0 °C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3 °C, najvišja pa v juliju 20,7 °C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.[7]

Povprečje letnih padavin je 1050 mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.[7]

Demografija

Razvoj prebivalstva[8]

1991 1996 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014
119.828 116.147 110.668 112.558 111.073 111.340 112.346 111.550 112.088

Znane osebnosti

V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti:

Gospodarstvo

Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so TAM, MTT, Hidromontaža, Elektrokovina, Svila in Metalna so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni Melje med drugim delujejo MLM - Mariborska livarna Maribor, Henkel, TMI Košaki, TVT Boris Kidrič,Mlinotest. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes Poslovna cona TAM z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico.

V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva.

Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno - finančni sektor. V Mariboru je sedež Pošte Slovenije.

V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance [9]Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014 štiri podjetja s sedežem v Mariboru:

  • Pošta Slovenije d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih),
  • Dravske elektrarne Maribor DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih),
  • Elektro Maribor d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih),
  • SwatyComet d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih)

Na lestvici časnika Dnevnik [10] 100 največjih podjetij, pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru:

  • Pošta Slovenije d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih),
  • Energija plus d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih),
  • Farmadent d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih),
  • Elektro Maribor d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih),
  • SwatyComet d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih),
  • DEM d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih).

Nad tisoč zaposlenih imajo Pošta Slovenije (5.694), Univerzitetni klinični center Maribor (2.861), Univerza v Mariboru (1.725), ISS Facility Services (1.224) in Nova Kreditna banka Maribor (1.124).

Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid Henkel Maribor in Henkel Slovenija (45,7 mio EUR v 2013), Nova Kreditna banka Maribor (35,9 mio EUR v 2014), Elektro Maribor (9,2 mio EUR v 2014), Dravske Elektrarne Maribor (8,5 mio EUR v 2014), Pošta Slovenije (7,1 mio EUR v 2014), Arriva Štajerska (7,0 mio EUR v 2013), NK Maribor Branik (6,1 mio EUR v 2014), Palfinger Proizvodnja in Palfinger Marine (52 mio EUR v 2013) in Zavarovalnica Maribor (4,9 mio EUR v 2013).

Vedno pomembnejši je turizem. Veliko turistov obišče mariborsko Pohorje, Festival Lent, staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi najstarejša trta na Lentu. Znan je mestni park, v katerem deluje mestni Akvarij in terarij. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev.

Izobraževanje in znanost

Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta.

Maribor je imel leta 2014 5,4-odstotni delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9-odstotni delež otrok v vrtcih, 4,6-odstotni delež študentov, 4,5-odstotni delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0-odstotni delež dijakov.

Šport

Najpomembnejši športni klub v Mariboru je 13-kratni nogometni prvak Slovenije NK Maribor. Igra na stadionu Ljudski vrt in je 2-kratni udeleženec elitnega tekmovanja Liga Prvakov(1999/2000,2014/2015). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo OK Branik, ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo kar 10 naslovov državnih prvakinj.

V mestu delujejo še rokometni klub RK Maribor Branik, košarkaški klub KK Maribor Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik ter številni drugi klubi.

Kultura

Frančiškanska cerkev

V Mariboru poteka vsako leto med poletjem Festival Lent. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor Evropska prestolnica kulture.

Maribor je znan tudi po Borštnikovem srečanju, najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji.

Kulturne ustanove

Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov se nahaja v centru. Med najpomembnejše štejemo Slovensko narodno gledališče - SNG Maribor, Narodni dom Maribor, Mariborski grad v katerem se nahaja tudi Pokrajinski muzej Maribor, ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, Umetnostna galerija Maribor, Kino Udarnik ki ponuja prireditve in razstave, Muzej narodne osvoboditve Maribor z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. Pokrajinski arhiv Maribor hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje.

Ob vseh teh pa v Mariboru nahajajo tudi Dvorec Betnava - Muzej Nadškofije Maribor, ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, Opera in balet, SNG Maribor, Institut informacijskih znanosti - IZUM, MMC Kibla, Čebelarski center Maribor.

Maribor v literaturi

O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v Mariborski knjigi.

Romani

Črtice

Spominska proza

Poezija

Esejistika

Zdravstvo

Društva in nepridobitne organizacije

Društva

V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost.

Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev.

Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev [2] Ministrstva za notranje zadeve je Klub koroških Slovencev Maribor, registriran 11.09.1945, sledi Filatelistično društvo Maribor (4.10.1945) in Železničarsko športno društvo Maribor (26.01.1948).

Nepridobitne organizacije

Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij.

Zanimivosti

Naravne znamenitosti

Kulturne znamenitosti

Mariborski trgi

Mariborske ulice

Ostale znamenitosti

Pobratena mesta

Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:[11]

Partnerska mesta

Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti:

Častni občani

Glavni članek: Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor.

V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance.

Mestni praznik in spominski dnevi

Praznik mestne občine Maribor je 20. oktober, dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v listini iz leta 1164.

Spominski dnevi Mestne občine Maribor so:

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  3. ↑ http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf
  4. ↑ Curk, J. (1983). Str. 149.
  5. ↑ Jewish community of Slovenia
  6. ↑ Maribor Synagogue
  7. ↑ 7,0 7,1 Osnovni podatki o mestu Maribor
  8. ↑ Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno
  9. ↑ Finance, 28.maj 2015, stran 11
  10. ↑ Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27
  11. ↑ Pobratena mesta

Viri

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Maribor.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Maribor
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Maribor&oldid=4781785«