Anton Aškerc: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
m
vrnitev sprememb uporabnika 86.58.7.204 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 86.61.83.209
m (vrnitev sprememb uporabnika 86.58.7.204 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 86.61.83.209)
=====''Balade in romance (1890)''=====
[[Slika:Anton Aškerc - Balade in romance.pdf|thumb|right|''Balade in romance (1890)'']]
Zbirka je izšla v nakladi 1200 izvodov. Motivi: turški upadi (''Vaška lipa''), karantanska zgodovina (''Svetopolkova oporoka''), socialni motivi (''Anka''), poetološki motivi (''Pevčev grob''), niggerskiprotestantski motivi (''Slovenska legenda''), celjski grofje (''Celjska romanca''), zgodovina (''Atila in slovenska kraljica'').
Najbolj znane so pesmi: ''Anka'', ''Celjska romanca'', ''Čaša nesmrtnosti'', ''Mejnik'', ''Godčeva balada'', ''Brodnik'' … in cikel pesmi z naslovom ''Stara pravda'', ki govori o hrvaško-slovenskem kmečkemu uporu iz leta 1573. Pesmi stopnjujejo napetost od prikazovanja položaja naroda, napetost ob uporih, poraze in zadnji katastrofalen poraz, ki je prikazan v pesmi ''Kronanje v Zagrebu''. Kronan je »kmečki kralj« [[Matija Gubec]] in z njim je na trpljenje obsojen ves narod. Kronanje se odvija v [[Zagreb]]u pred cerkvijo sv. Marka. Gubec je voditelj kmečkega upora in zato mora umreti. Ogrnejo ga v kraljevi škrlat, v roko mu dajo razbeljeno žezlo in krono. Cikel se začne s citatom: » Le vkup, le vkup, le vkup /le vkup, uboga gmajna!« in s citatom iz nemške pesmi o slovenskih kmetih iz 16. stoletja. »Hört wunder zu! /Der bauern unrue /thet sich so ser auspraitten. /Aus irer gemain thetn si schrein: /stara pravda!« Prijatelj <ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> je cikel poimenoval visoka pesem slovenskih sanj o svobodi. Pobudo za pisanje o kmečkih bojih je Aškerc dobil v prebiranju [[Janez Trdina|Trdinovih]] ''Bajk in povesti o Gorjancih'', ki so izhajale v ''Zvonu''. Kot je zapisal, mu je bil glavni vir pri pisanju [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]]. Balade govorijo o težkem življenju kmeta, ki ostaja pozitiven in se bojuje za svoje pravice. Vendar je v boju neuspešen, večinoma mora podleči idejam vplivnejšega, višjega sloja. Včasih tudi zmaga, a njegova zmaga je smrt za njegove pravice.
 
227

urejanj

Navigacijski meni