Znoj

Znój ali pót je hipotoničen izloček žlez znojnic. Nastajanje znoja in njegovo izhlapevanje ohlaja organizem. Pri izlapevanju enega grama znoja človek odda 2,42 kJ energije. Svež znoj je brez vonja; značilen vonj nastane predvsem zaradi razgradnje dolgoverižnih maščobnih kislin do krajših produktov, kot sta mravljinčna in maslena kislina. Razgradnjo le-teh povzročijo bakterije, ki so normalno prisotne na koži.

Sestava

Sestava znoja se spreminja glede na temperaturo okolja, stanje aklimatizacije (po aklimatizaciji v vročem podnebju se spremeni sestava znoja tako, da vsebuje manj soli), telesno dejavnost, prehrano, razlikuje pa se tudi med posamezniki.

Običajna sestava znoja:

• voda (okoli 99 %)
• natrijev klorid (okoli 1 %)
• druge anorganske soli v sledovih
• druge sestavine v sledovih:
  • sečnina
  • sečna kislina
  • dolgoverižne maščobne kisline
  • aminokisline
  • amonijak
  • glukoza
  • mlečna kislina
  • askorbinska kislina
  • holesterol

V živalskem svetu

Prašiči, kunci, plazilci, ptiči in ribe nimajo žlez znojnic in s tem sposobnosti ohlajanja s pomočjo znojenja. Pri domačih mačkah in psih se znojnice nahajajo le na omejenih telesnih predelih. Zato so te živali razvile druge načine ohlajanja (na primer sopihanje pri psih).

Glej tudi

• znojenje
• hiperhidroza