Šanson: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.93.115 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot |
|||
Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
{{Glasbena škrbina}} |
{{Glasbena škrbina}} |
||
[[Kategorija:Glasba]] |
[[Kategorija:Glasba po zvrsti]] |
||
[[Kategorija:Šanson|*]] |
|||
[[eo:Ŝansono]] |
Redakcija: 12:08, 24. januar 2017
Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.
Značilnosti
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...
Zgodovina
Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...