Forma viva: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 15: Vrstica 15:
==Forma vive v Sloveniji==
==Forma vive v Sloveniji==
* [[Kostanjevica na Krki]]
* [[Kostanjevica na Krki]]
* [[Lucija, Piran|Portorož]]
* [[Seča|Portorož]]
* [[Ravne na Koroškem]]
* [[Ravne na Koroškem]]
* [[Makole]]
* [[Makole]]

Redakcija: 10:47, 19. januar 2017

Forma viva v Portorožu: skulptura Poklon domoljubom, umrlim za svobodo, avtor Achiam, 1963

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Zgodovina

Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležil slovenski kipar Janez Lenassi, naslednje leto pa kipar Jakob Savinšek, oba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela osvojila, da sta se zavzela zanjo in pripomogla, da sta bili 1961. leta v Sloveniji odprti dve kiparski delovišči: v Portorožu (na polotoku Seča) in v Kostanjevici na Krki leta 1961.

Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, v današnjem času pa so nastale še v Makolah (mešani materiali) ter Izoli (valobran iz kamnov skalometa).

Pravila

  • Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
  • Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
  • Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
  • Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.

Forma vive v Sloveniji

Viri

  • Bernik, Stane & Čopič Špelca (1983). Forma viva 1961-1981 (Kostanjevica na Krki,Portorož, Ravne na Koroškem, Maribor)
  • Breulj, Lusi (2012) "Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia", magistrsko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202.

Zunanje povezave