Anton Umnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5: Vrstica 5:
== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==


Anton Umnik se je rodil v Šenčurju l.1887. Kot mlad kmečki fant se je že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] začel udejstvovati v takratnih slovenskih [[katolicizem|katoliških]] prosvetnih in političnih organizacijah, po ustanovitvi [[Kraljevina SHS|Kraljevine Jugoslavije]] pa je v domačem kraju vodil lokalno hranilnico in posojilnico, zadružno mlekarno in Prosvetno društvo. <ref> Pričevanje [[Janez Brodar|Janeza Brodarja]], časnik [[Ameriška domovina]], 1946</ref>. V predvojni [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] dr. [[Anton Korošec|Antona Korošca]] je Umnik kot ugleden kmečki gospodar in javni delavec začel igrati vidno vlogo v lokalni politiki, še posebej v času šestojanuarske diktature kralja [[Aleksander I.|Aleksandra I.]], ko so se [[Slovenci|Slovencem]] kratile številne narodnostne pravice in je bila SLS, vključno z njej sorodnimi organizacijami, uradno prepovedana, njeni voditelji pa preganjani. Umnik je bil maja 1932 en od organizatorjev t.i. [[Šenčurski dogodki|Šenčurskih dogodkov]], množičnih protestov, na katerih so se tisoči Slovencev javno zoperstavili Aleksandrovemu režimu in zahtevali ustanovitev slovenske [[republika|republike]]. Zaradi te vloge je bil kasneje obsojen na večmesečno zaporno kazen, že oktobra l.1933 pa je kot kandidat opozicije kandidiral za župana Šenčurja proti predstavniku režimske [[Jugoslovanska nacionalna stranka|JNS]], Jakobu Šteru. Na napetih, a očitno prirejenih volitvah, je takrat uradno sprva zmagal Šter (s 334 proti 269 glasov), toda Umnik se je na rezultate pritožil in zbral 385 podpisov volivcev, ki so bili pripravljeni priseči, da so dejansko glasovali zanj. Uradni rezultati so bili razveljavljeni in junija 1934 je bil Umnik na ponovljenih volitvah izvoljen za župana Šenčurja (s 354 proti 182 glasov). <ref>Barbara Pešak Mikec: Občinske volitve v kranjskem srezu 1933 in 1936, Kronika, 1999 </ref>.Ta uspeh je še nadgradil na občinskih volitvah maja 1936, ko je njegova lista v Šenčurju prejela kar 90% glasov in zasedla vseh 24 mest v občinskem odboru. Umnik je ostal župan Šenčurja vse do [[nacizem|nacistične]] okupacije [[Gorenjska|Gorenjske]] aprila 1941.
Anton Umnik se je rodil v Šenčurju l.1887. Kot mlad kmečki fant se je že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] začel udejstvovati v takratnih slovenskih [[katolicizem|katoliških]] prosvetnih in političnih organizacijah, po ustanovitvi [[Kraljevina SHS|Kraljevine Jugoslavije]] pa je v domačem kraju vodil lokalno hranilnico in posojilnico, zadružno mlekarno in Prosvetno društvo. <ref> Pričevanje [[Janez Brodar|Janeza Brodarja]], časnik [[Ameriška domovina]], 1946</ref>. V predvojni [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] dr. [[Anton Korošec|Antona Korošca]] je Umnik kot ugleden kmečki gospodar in javni delavec začel igrati vidno vlogo v lokalni politiki, še posebej v času šestojanuarske diktature kralja [[Aleksander I.|Aleksandra I.]], ko so se [[Slovenci|Slovencem]] kratile številne narodnostne pravice in je bila SLS, vključno z njej sorodnimi organizacijami, uradno prepovedana, njeni voditelji pa preganjani. Umnik je bil maja 1932 en od organizatorjev t.i. [[Šenčurski dogodki|Šenčurskih dogodkov]], množičnih protestov, na katerih so se tisoči Slovencev javno zoperstavili Aleksandrovemu režimu in zahtevali ustanovitev slovenske [[republika|republike]]. Zaradi te vloge je bil kasneje obsojen na večmesečno zaporno kazen, že oktobra l.1933 pa je kot kandidat opozicije kandidiral za župana Šenčurja proti predstavniku režimske [[Jugoslovanska nacionalna stranka|JNS]], Jakobu Šteru. Na napetih, a očitno prirejenih volitvah, je takrat uradno sprva zmagal Šter (s 334 proti 269 glasov), toda Umnik se je na rezultate pritožil in zbral 385 podpisov volivcev, ki so bili pripravljeni priseči, da so dejansko glasovali zanj. Uradni rezultati so bili razveljavljeni in junija 1934 je bil Umnik na ponovljenih volitvah izvoljen za župana Šenčurja s 354 proti 182 glasov. <ref>Barbara Pešak Mikec: Občinske volitve v kranjskem srezu 1933 in 1936, Kronika, 1999 </ref>.Ta uspeh je še nadgradil na občinskih volitvah maja 1936, ko je njegova lista v Šenčurju prejela kar 90% glasov in zasedla vseh 24 mest v občinskem odboru.<ref>Časnik ''Slovenec'', 05. in 06. maj, 1936 </ref>. Umnik je ostal župan Šenčurja vse do [[nacizem|nacistične]] okupacije [[Gorenjska|Gorenjske]] aprila 1941.


==Okupacija, revolucija in umor==
==Okupacija, revolucija in umor==
Vrstica 13: Vrstica 13:
==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
{{reflist}}
{{reflist}}
* Časnik ''Domoljub'', leto 1942
* Časnik ''Domoljub'', leto 1936

Redakcija: 13:58, 17. januar 2017

Anton Umnik, slovenski politik, zadružnik, predvojni župan Šenčurja pri Kranju, preganjanec nacizma in žrtev komunizma, * 17. januar 1887 [1], Šenčur, † 03.september 1942, Hraše.

Slika:AntonUmnik.jpg
Anton Umnik, predvojni župan Šenčurja

Življenje in delo

Anton Umnik se je rodil v Šenčurju l.1887. Kot mlad kmečki fant se je že za časa Avstro-Ogrske začel udejstvovati v takratnih slovenskih katoliških prosvetnih in političnih organizacijah, po ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije pa je v domačem kraju vodil lokalno hranilnico in posojilnico, zadružno mlekarno in Prosvetno društvo. [2]. V predvojni SLS dr. Antona Korošca je Umnik kot ugleden kmečki gospodar in javni delavec začel igrati vidno vlogo v lokalni politiki, še posebej v času šestojanuarske diktature kralja Aleksandra I., ko so se Slovencem kratile številne narodnostne pravice in je bila SLS, vključno z njej sorodnimi organizacijami, uradno prepovedana, njeni voditelji pa preganjani. Umnik je bil maja 1932 en od organizatorjev t.i. Šenčurskih dogodkov, množičnih protestov, na katerih so se tisoči Slovencev javno zoperstavili Aleksandrovemu režimu in zahtevali ustanovitev slovenske republike. Zaradi te vloge je bil kasneje obsojen na večmesečno zaporno kazen, že oktobra l.1933 pa je kot kandidat opozicije kandidiral za župana Šenčurja proti predstavniku režimske JNS, Jakobu Šteru. Na napetih, a očitno prirejenih volitvah, je takrat uradno sprva zmagal Šter (s 334 proti 269 glasov), toda Umnik se je na rezultate pritožil in zbral 385 podpisov volivcev, ki so bili pripravljeni priseči, da so dejansko glasovali zanj. Uradni rezultati so bili razveljavljeni in junija 1934 je bil Umnik na ponovljenih volitvah izvoljen za župana Šenčurja s 354 proti 182 glasov. [3].Ta uspeh je še nadgradil na občinskih volitvah maja 1936, ko je njegova lista v Šenčurju prejela kar 90% glasov in zasedla vseh 24 mest v občinskem odboru.[4]. Umnik je ostal župan Šenčurja vse do nacistične okupacije Gorenjske aprila 1941.

Okupacija, revolucija in umor

Nemci so Umnika kot znanega in uglednega člana Koroščeve SLS odstranili iz županskega mesta in ostalih javnih funkcij takoj po okupaciji, kar so odobravali tudi lokalni komunisti, takrat zavezniki nacistov po paktu Hitler – Stalin. Po tem se je Umnik umaknil na svojo kmetijo in se izogibal javnem delovanju ; medtem ko so se nekateri njegovi sorodniki pridružili OF, je sam ni niti kritiziral, niti podpiral, gotovo pa je bil kot razgledan katoličan nasproten ideologiji komunizma, ki jo je preko OF širila Komunistična partija Slovenije.[5]. 03.septembra 1942 so partizani Umnika ugrabili med delom na polju in ga pod orožjem pripeljali do Hraš, na dom še enega vidnega predvojnega politika SLS, Janeza Brodarja. Umoriti so nameravali oba, a se jim je Brodar pravočasno skril, Umnika pa so ustrelili sredi njegove hiše. [6].Kasneje je OF umor Umnika skušala opravičevati z lažno propagando, da sta bila Umnik in Brodar organizatorja bele garde, čeprav jeseni 1942 na Gorenjskem pod nacistično okupacijo ni bilo nobene možnosti za kakršnokoli organiziranje slovenske protirevolucije – Gorenjsko domobranstvo je bilo ustanovljeno šele pozimi l.1943/1944. Umnik je bil zelo verjetno umorjen zaradi svojega splošno znanega predvojnega političnega delovanja v prid Slovenstva, ki ni ustrezalo niti njegovim jugoslovenarskim nasprotnikom, niti jugoslovanski Komunistični Partiji.

Viri in literatura

  1. http://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=89139
  2. Pričevanje Janeza Brodarja, časnik Ameriška domovina, 1946
  3. Barbara Pešak Mikec: Občinske volitve v kranjskem srezu 1933 in 1936, Kronika, 1999
  4. Časnik Slovenec, 05. in 06. maj, 1936
  5. Pričevanje Janeza Brodarja, časnik Ameriška domovina, 1946
  6. Pričevanje Janeza Brodarja, časnik Ameriška domovina, 1946
  • Časnik Domoljub, leto 1936