Valentin Mandelc: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 38: Vrstica 38:
{{literat-stub}}
{{literat-stub}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandelc, Valentin}}
{{DEFAULTSORT:Mandelc, Valentin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1837]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1837]]

Redakcija: 17:10, 16. januar 2017

Valentin Mandelc
Portret
Rojstvo16. februar 1837
Kranj
Smrt12. maj 1872
Karlovec
Državljanstvo Avstro-Ogrska
Poklicgimnazijski profesor
Poznan popesnik, pisatelj in prevajalec

Valentin Mandelc, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 16. februar 1837, Kranj, † 12. maj 1872, Karlovec.

Življenjepis

Mandelc je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1855 skupaj s sošolci vajevci maturiral. Že kot dijak je zbolel za tuberkolozo. Na Dunaju je od leta 1855 do 1859 študiral klasično filologijo in slovenščino. Po končanem študiju se je zaposlil kot gimnazijski profesor. Služboval je na gimnaziji v Varaždinu (od 1859 do 1863) in Karlovcu (od 1864 do smrti).

Literarno delo

V rokopisnih Vajah je poleg pesmi in dveh črtic: Iz življenja študenta in Iz življenja učenca objavil tudi daljšo romantično novelo Tihotapec (1855), ki govori o tragični ljubezni med graščakovo hčerjo in sinom grajskega vrtnarja. V Slovenskem glasniku pa je objavil noveli Jela (1858) in Ceptec (1859). Prva, ki ima zgodovinsko ozadje, je v slovenskem pripovedništvu primer poznoromantične pripovedi iz protestantskih časov o ljubezni med bratom in nepoznano sestro, v drugi pa je uporabljena kmečka snov z motivom vraževerne županove hčerke, ki verjame, da ceptèc (lepi čeveljc, lat. Cypripedium calceolus) odstrani vse ovire pri možitvi, a doživlja bridkost za bridkostjo, nazadnje pa le dobi svojega ljubega.

Mandelc je prevedel 1. del Goethejevega Fausta, a zanj ni našel založnika. Prevajal pa je tudi druga gledališka dela večinoma iz francoščine, za njegovega življenja so izšle v zbirki Slovenska Talija 3 igre, posmrtno pa še 8.

Viri

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, str. 161, Založba Obzorja Maribor, 1978

Glej tudi

Zunanje povezave