Balearski otoki: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 106: Vrstica 106:
[[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]]
[[Kategorija:Avtonomne skupnosti Španije]]
[[Kategorija:Balearski otoki|*]]
[[Kategorija:Balearski otoki|*]]
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 15:14, 16. januar 2017

Balearski otoki
Illes Balears[1]
Zastava
Zastava
Grb
Grb
Himna: La Balanguera
Lega Balearskih otokov
Lega Balearskih otokov
Koordinati: 39°30′N 3°00′E / 39.5°S 3°V / 39.5; 3
Država Španija
Glavno mestoPalma de Mallorca
Upravljanje
 • VrstaVlada
 • TeloVlada Balearskih otokov
 • PredsednikJosé Ramón Bauzà,
Ljudska stranka (PP)
Površina
 • Skupno4.992 km2
Rang17. (1,0% ozemlja Španije)
Prebivalstvo
 (2010)
 • Skupno1.106.049
 • Gostota220 preb./km2
 • Rang
14 (2,3% prebivalstva Španije)
DemonimBalearec, Balearka, balearski
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
ISO 3166-2
IB
Področna koda+34 971
Uradni jezikikatalonski in španski
Statut1. marec 1982
1. marec 2007
Parlament59 delegatov
Španski kongres8 delegatov (od 350)
Španski senat6 senatorjev (od 264)
Spletna stran[caib.es caib.es]
1.^ Po trenutno veljavnem Statutu je uradno ime v katalonskem jeziku Illes Balears.

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja. Politično so del Španije, v kulturno-jezikovnem pogledu pa spadajo h Katalonskim deželam. Glavni otoki so: Majorka (kat. in špa. Mallorca) na sredini, Menorka na vzhodu, Ibiza (katalonsko Eivissa) in Formentera na zahodu. Otoki so združeni v Balearsko avtonomno skupnost, ki meri 4.992  km2 in ima 1.106.049 prebivalcev (2011). Glavno mesto je Palma de Mallorca. Otoki so hriboviti z malo gozda. V rodovitnem, namakanem nižavju uspevajo južno sadje, olive, vinogradi. Pomemben je turizem.

Zgodovina

Od 6. stoletja pr. n. št. so bili pod Kartažani, po letu 123 pr. n. št. v Rimskem cesarstvu.

V 8. stoletju so jih zasedli Arabci, leta 1253 pa jih je osvoljil aragonski kralj Jakob I. in jih na novo poselil s Katalonci. Med letoma 1262 in 1348 so bili združeni v kraljevino Majorko pod aragonsko krono, po letu 1348 znova podrejeni neposredno aragonskim kraljem. Menorka je bila v 18. stoletju za kratek čas tudi pod britansko oblastjo.

Sklic