Biotin: Razlika med redakcijama
m Duplicate: File:Biotin.png → File:Biotin structure JA.png Exact or scaled-down duplicate: commons::File:Biotin structure JA.png |
{{normativna kontrola}} |
||
Vrstica 83: | Vrstica 83: | ||
[[Kategorija:Sečnine]] |
[[Kategorija:Sečnine]] |
||
[[Kategorija:Karboksilne kisline]] |
[[Kategorija:Karboksilne kisline]] |
||
{{normativna kontrola}} |
Redakcija: 14:13, 16. januar 2017
Biotin | |
Splošno | |
---|---|
Kemijska formula | C10H16N2O3S |
Molekulska masa | 244.31 g/mol |
Druga imena | |
| |
Lastnosti vitamina | |
Topnost | Voda |
PDK (odrasel moški) | 30 µg/dan |
PDK (odrasla ženska) | 30 µg/dan |
zgornja meja PDK (odrasel moški) | / |
zgornja meja PDK (odrasla ženska) | / |
Simptomi pomanjkanja | |
| |
Simptomi presežka | |
| |
Glavni viri | |
|
Biotin (tudi kot vitamin H, biotin; koencim R, biopeiderm; kemijska formula B7 in C10H16N2O3S) je vodotopen B-kompleks vitamin. Ima pomembno vlogo pri biokemiji človeškega organizma. Vključen je v prenos ogljikovega dioksida in je zato bistvenega pomena za metabolizem ogljikovih hidratov in maščob.
Pomemben je za ohranjanje zdravja znojnic, krvnih celic, živčnega tkiva, kože, las, moških spolnih žlez, kostnega mozga. V nizkih koncentracijah ga najdemo v možganih, jetrih in mišičnem tkivu. V manjših količinah ga proizvajajo tudi črevesne bakterije, izloča se z urinom. Je dokaj stabilen v prisotnosti toplote, svetlobe in kisika.[1]
Viri
Dobri prehranski viri biotina so v pivskem kvasu, prehranskem kvasu, jetrih, cvetači, lososu, stročnicah, bananah, korenju, jajčnem rumenjaku, sardelah, zelenjavi in gobah.[2] Vsebnost biotina v hrani se zmanjša s kuhanjem in shranjevanjem.[3]
Pomanjkanje
Pomanjkanje biotina je redko, razen v primeru pogostega uživanja velike količine surovega jajčnega beljaka. Le ta vsebuje beljakovine, ki blokirajo absorcijo biotina. Genetska motnja pomanjkanja biotina, dojenčkov seboroični dermatitis, kirurška odstranitev želodca in prekomerno uživanje alkohola lahko povečjo potrebo osebka po biotinu. Pomanjkanje biotina lahko povzroči kožne izpuščaje, izgubo las, povišan holesterol in težave s srcem.[4] Nevrološki simptomi pomanjkanja pri odraslih obsegajo depresijo, brezvoljnost, halucinacije, odrevenelost in mravljinčenje.[5]
Doziranje in uporaba
Trenutno ni potrjenih nobenih stranskih učinkov pri jemanju pripravkov z biotinom v količinah do 10 mg dnevno. Večji vnos je bil priporočen za zniževanje nivoja krvnega sladkorja pri diabetikih (5-150 mg/dan).[6] Najbolj je učinkovit v kombinaciji z B-vitamini. Na voljo je v multivitaminskih/multimineralnih pripravkih ali kot samostojen produkt v obliki pastil, kapsul in tablet.[7] Pripravki z biotinom naj bi pomagali pri težavah z akni, ekcemi, krhkimi nohti, pleničnimi izpuščaji ali pri izpadanju las.[8]
Opombe
- ↑ http://www.vitamins-supplements.org/biotin.php
- ↑ http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsa1/a/Biotin.htm
- ↑ http://www.mayoclinic.com/health/drug-information/DR600259
- ↑ http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsa1/a/Biotin.htm
- ↑ http://www.vitamins-supplements.org/biotin.php
- ↑ http://www.mayoclinic.com/health/drug-information/DR600259
- ↑ http://www.vitamins-supplements.org/biotin.php
- ↑ http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsa1/a/Biotin.htm